Zvonimir Mršić, predsednik uprave Podravke, me je popolnoma navdušil na konferenci Proactive, ki poteka te dni na Kozari. Zakaj? Proactive konferenca je namenjena ljudem, ki se ukvarjajo z odnosi z javnostmi. Večina predavateljev je bila iz “foha”. In ko je prišel na oder Zvonimir Mršić sem bil prepričan, da bo to dolgočasno predavanje, ker sem sodil človeka po njegovi tituli. Ampak že njegova prva poteza, ko je ugotovil, da je edini s kravato v predavalnici me je presenetila – namreč odvezal si je kravato in začel svoje predavanje brez nje. Odlična poteza, ki je pokazala, da se zna prilagoditi publiki, česar nisem navajen od takšnih ljudi.

Njegovo predavanje je bilo na zelo visokem nivoju in dejansko sem se sprašel, če on v bistvu dela tudi PR za podjetje, kajti on je resnično brand ambasador podjetja Podravka! Toliko navdušenje o svojem podjetju, toliko nasmeha na njegovem obrazu, tega pač v tem svetu ne vidim pogosto. In dejansko šteka svet v katerem deluje in živi. Namreč zaveda se, da so pomembni njegovi zaposleni (preko 6000 zaposlenih), če oni niso zadovoljni, potem firma ne more delati dobro in obstajati. Vsaka njegova beseda o Podravki je bila polna entuziazma, za razliko od večine naših direktorjev, ki tega ne bodo znali nikoli pokazati in je tako izžareval energijo in dejanski brand podjetja. Preko zgodbe o prvih korakih Podravke, do njihovih brandov in načinov komunikacije, ki jih resnično obvladajo, je peljal zgodbo, ki je imela “flow”, prav tako pa je bilo zelo zelo zanimiva. Namreč ravno to, da človek ve kaj govori, je redka lastnost. Potrebno je omeniti, da je Zvonimir Mršić bil župan mesta Koprivnica, kot tudi sedel v parlamentu, vendar se je vrnil nazaj k svoji ljubezni.

Par njegovih izjav, ki si jih človek mora zapomniti za vedno (pobrane iz tvitov, kajti sam sem z odprimi ustmi poslušal samo predavanje in se navduševal):

• stara poslovica iz Koprivnice kaže – bolje supa iz kesice nego svadja u kuči
• cilj eksternih komunikacija Podravke je da budu proaktivne a ne reaktivnes
• nekada su koke šetale Zagrebom
• sa nama su vaše koke sigurne
• koristite Vegetu za uspešniji odnos sa partnerom
• imamo 100.000 fanova na Facebooku, neki bi rekli da je to puno, ja smatram da je malo
• na ključne tačke u kompaniji postavili smo internet kioske da zaposleni koji nemaju kompjutera mogu u pauzi da odu na net
• ja sam idem na intervjuje i sam odgovarjam na elektronsku poštu, koja dodje za mene

Dejstvo – Zvonimir Mršić razume in ve o komunikaciji več kot 95% ljudi iz stroke. Že to, da verjame v svoje podjetje in da je njegov najboljši brand ambasador je nekaj, kar pogrešam pri naših “managerjih”.

Od navdušenja sem po predavanju stopil do njega in mu “povedal svoje” navdušenje nad njim in se mu predstavil, mi je dal svojo vizitko in povedal, da naj ga kontaktiram, ker radi sodelujejo z blogerji. Seveda sem v maniri, ki sem se je naučil na Seedcampu, po parih minutah napisal mail s svojem kratkim “pitchem” in jo poslal. In presenečenje. Odgovor sem dobil v parih minutah!

Temu se lahko reče samo -  kapo dol, pred takšnim človekom. Predvsem pa si želim, da bi tudi pri nas imeli podobne ljudi na najvišjih mestih v podjetjih, ki zaposljujejo veliko število ljudi. Tega načina komunikacije, predstavljanja firme in predvsem načina “zastopanja” svoje firme nisem navajen. Sem pa vesel, da obstajajo ljudje, ki verjamejo v svoje ljudi, ki so najpomembnejši za podjetje (ja, ponavljam se!).

Rispekt Zvonimir Mršić

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this. Roni Kordiš

Pametnih mobilnih telefonov je vsak dan več, je vaše spletno mesto pripravljeno na te uporabnike, ki spreminjajo svet internetov? V zapisu izpred dveh let, Mobilne spletne strani – iPad verzije slovenskih medijev sem se dotaknil pregleda slovenskih medijev in njihovega razumevanja iPada in njegovih posebnosti. Dve leti kasneje se verjetno ni kaj veliko spremenilo na tem področju. Namreč spletna mesta, ki jih odpiramo na svojih telefonih so le redko prilagojena našim mobilnim napravam, ki pa jih imamo vedno in povsod s seboj. Tokrat nisem še enkrat preveril, kateri mediji so v tem času spremenili stvari in jih prilagodili, da bi se normalno odpirali tudi na iNapravah, ki jih je vsak dan več v Sloveniji.

Po podatkih Simobila, je že preko 40% vseh mobilnih telefonov pri nas pametnih, kar pomeni, da se je tudi povečal obisk spletnih mest iz teh naprav.

In tukaj je zelo na mestu besedna zveza Mobile first, ki jo je Google predstavil že leta 2010 v Barceloni in je zelo preprosta:

Clearly, the mobile phone is the iconic device of the moment, and we’re encouraging a new rule: Mobile First. When we announce new services for desktop computers, such as real-time search, we will debut an equally powerful mobile version. We will take advantage of this new class of smartphone, which is more sensory, acts as an extension of you, is aware of location, and can hear you, speak to you, take pictures and return information in a matter of seconds.

Kot primer – tale blog obišče skoraj 10% uporabnikov preko svojega mobilnega telefona, kar pomeni, da jim lahko, s pomočjo izbrane responsive teme, ker nisem programer, oz. oblikovalec, da bi jo sam naredil, serviram vsebino, ki je prilagojena njihovim brskalnikom in imajo povsem drugačno uporabniško izkušnjo, kot bi jo imeli sicer.

• Ali se splača za 10% obiskovalcev takšna stvar? (vir)

Moj odgovor je zelo preprost, predvsem pa v skladu s teorijo, da je potrebno obiskovalcu ponuditi zanimive informacije, ki so mu servirane na način, ki je zanj najboljši. In v primeru mobilnih telefonov, je to definitino edina možna rešitev, oz. odločitev, da se mu ponudi vsebina prilagojena njegovi napravi. Zavedajte se, da bo po projekcijah, v naslednjih petih letih število uporabnikov, ki dostopajo do spleta preseglo število uporabnikov stacionarnega interneta.

• Ampak stroški so zelo veliki, bo kdo rekel?

Ja, če vam to razvijajo posebej za vas, je to dodaten strošek, ki pa se vam v končni fazi in zaradi zgoraj omenjenih razlogov, definitivno splača, oz. pove veliko o tem, kaj si lastniki spletnih mest mislijo o svojih uporabnikih. In v tem primeru je to pametna, predvsem pa odločitev ki vam lahko prinese prednost pred konkurenco, ki pa je v teh časih pomemben element in faktor. Da o trendu, ki je zadnja leta prisoten, niti ne govorim. In takšno spletno mesto bo še nekaj časa lahko služilo svojemu namenu, predvsem pa obiskovalcem. In ker zadnje čase poslušam na raznih konferencah, da se ljudje tudi na podlagi brskanja po spletnih mestih na mobilnem telefonu odločajo za nakup – je to edina prava odločitev.

• Zakaj bi bili mobilni telefoni tako odločilen dejavnik?

Še enkrat ponavljam. Če pozabimo doma denarnico, se ne sekiramo in ne gremo ponjo. Če pozabimo mobilni telefon, potem se zapeljemo domov in ga vzamemo s seboj. Glede na penetracijo mobilnih telefonov in delež pametnih telefonov, imamo s tem nov kanal za potencialne nove kupce, oz. naše naročnike. In kdor ne gre s časom, s časom gre! No, ni tako hudo, kot se sliši, ampak dejstvo ostaja, da doma radi brskamo, na kavču pred televizijo, po svojem mobilniku, namesto, da bi se spravili za prenosnik, ali pa za stacionarno kišto (ali to res še kdo kupuje?).

Z mobilnikom smo povezani bolj, kot si sami priznavamo. V njem imamo shranjene podatke vseh telefonskih številk, kreditnih kartic, razna gesla in podobno šaro. Imamo fotografije, ki jih ne bi delili z drugimi… Telefon je v bistvu naš najboljši prijatelj, saj lahko kadar koga čakamo, z njim preživimo prav kvaliteten čas, ki bi ga sicer namenili opazovanju deklic, ki v mini krilih hodijo okoli nas.

• Saj imamo mobilno spletno mesto iz leta 2008, a to ni ok? (vir)

Seveda je ok. Ampak a ne bi bilo še bolj ok, če bi svojemu uporabniku naklonili malce več kvalitetne vsebine, začinjene s fotografijami v večjih resoluciji, video posnetkov in predvsem mu ne bi “ukradli” izkušnje, ki jo dobi na vašem spletnem mestu? Ali ni to dovolj velik razlog, da se odločite za prenovo spletnega mesta in se odločite za responsive dizajn, ki omogoča, da se vaša vsebina prilagaja vsakemu mobilniku??

We’ve all had the experience of going to a website on our phones and getting bumped to the mobile version. It looks great except, wait a minute, they’ve removed the exact feature or piece of content that I’m looking for. You know the drill: swipe-swipe-swipe, there it is: the “full desktop site” link. And then suddenly you’re swimming in this giant design that undoes all the clever thinking that went into the original mobile layout. This is frustrating, it’s wasteful of network bandwidth, and it suggests that the business doesn’t care about that content.

• Zakaj pizdim čez domača spletna mesta,  saj tudi Facebook nima vseh igric prilagojenih za mobilnike (vir)?

Jeap, resnično drži, da ima Facebook precej igric narejenih na način, da se jih ne da igrati na mobilnih napravah. V bistvu jih nima Facebook, ampak ostali ponudniki, ki preko Facebooka in igric dosegajo hudičevo zavidljive številke uporabnikov. To pa je Facebookov problem, ki se ga zavedajo, saj tem uporabnikom ne morejo servirati svojih oglasov, ki bi jim jih sicer lahko. Zaradi “neprilagojenosti” izgubljajo precej velik prihodek. Njim bo precej težje urediti to, kot pa je vam, ki ste lastniki enega spletnega mesta, kajne?

Between 2008 and 2011, the percentage of U.S. adults who accessed the Internet from PCs daily grew to 62% from 54%. In the same period, the percentage of daily mobile Internet users rocketed to 26% from 4%, according to Forrester Research.

Suma sumarum – živimo v letu 2012 in osnovna higiena bi morala biti, da je uporabniška izkušnja na spletnem mestu na vašem računalniku enaka izkušnji na mobilniku. Flash je bil kul pred 5 in več leti in ni več niti najmanj kul, če ga še vedno zagovarjate. Sedaj so drugačni trendi, predvsem pa smo uporabniki postali precej bolj zahtevani – ker smo lahko, ker imamo večjo izbiro in posledično bi lahko tudi lastniki spletnih mest vsaj malce pomislili na nas glede tega! Ampak verjetno so to zgolj in samo moje sanje, ki jih bodo lastniki spletnih mest realizirali s par leti zamude – kot smo že navajeni uporabniki!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this. Roni Kordiš

25. maj je dan, ko lahko zaželim Srečno vsem, ki praznujete Dan mladosti in srečno vsem, ki praznujete Towel day – Dan brisače – Tribute to Douglas Adams. Dva zanimiva dogodka in čas za praznovanje in veselje – eni z brisačo, drugi s pesmijo v srcu, jaz na Kozari!

• Dan Mladosti – 25.5. – rojstni dan Josipa Broza Tita
  

Bili smo še mladi, in bili smo še v SFRJ, ko smo vsako leto praznovali 25. maj, dan, ki ga je CK SKOJ določil za dan, ko se proslavlja rojstni dan Josipa Broza Tita in se je imenoval Dan mladosti. Na ta dan so potekale razne športne prireditve in proslave v šolah, kjer se je prepevalo in recitiralo.

Celotna manifestacija je doživela vrhunec s Titovo štafeto oz. Štafeto mladosti . Vsako leto so samo najboljši lahko nosili štafeto in to je bila velika čast in ponos in v 43 letih, kar je potekala štafeta, jo je nosil skoraj vsak tretji držvljan SFRJ. Vsako leto je štafeta štartala iz drugega mesta in druge republike, prvič iz Kumrovca.

Zadnja štafeta je štartala leta 1987 iz Ljubljane. Vendar je s to štafeto povezana afera , kajti štafeta in plakati, ki so jih je naredili v ateljeju Novi kolektivizem so bili preveč podobni plakatom iz nacistične Nemčije.

• Towel Day – Dan brisače – iz knjige The Hitchhiker’s Guide to the Galaxy:

A towel, it says, is about the most massively useful thing an interstellar hitch hiker can have. Partly it has great practical value – you can wrap it around you for warmth as you bound across the cold moons of Jaglan Beta; you can lie on it on the brilliant marble-sanded beaches of Santraginus V, inhaling the heady sea vapours; you can sleep under it beneath the stars which shine so redly on the desert world of Kakrafoon; use it to sail a mini raft down the slow heavy river Moth; wet it for use in hand-to-hand-combat; wrap it round your head to ward off noxious fumes or to avoid the gaze of the Ravenous Bugblatter Beast of Traal (a mindboggingly stupid animal, it assumes that if you can’t see it, it can’t see you – daft as a bush, but very, very ravenous); you can wave your towel in emergencies as a distress signal, and of course dry yourself off with it if it still seems to be clean enough.

More importantly, a towel has immense psychological value. For some reason, if a strag (strag: non-hitch hiker) discovers that a hitch hiker has his towel with him, he will automatically assume that he is also in possession of a toothbrush, face flannel, soap, tin of biscuits, flask, compass, map, ball of string, gnat spray, wet weather gear, space suit etc., etc. Furthermore, the strag will then happily lend the hitch hiker any of these or a dozen other items that the hitch hiker might accidentally have lost. What the strag will think is that any man who can hitch the length and breadth of the galaxy, rough it, slum it, struggle against terrible odds, win through, and still knows where his towel is is clearly a man to be reckoned with.

Zadnja iskanja:

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this. Roni Kordiš

Tri dni, v idiličnem okolju Kozare, bo potekala konferenca Proactive, namenjena vsem, ki se tako ali drugače ukvarjajo z odnosi z javnostmi. Konferenca poteka že osmo leto zaporedoma in združuje celotno ex Yu regijo na tem področju na enem mestu. Organizacija je odlična, prav tako pa so super vsi prisotni, ki so tukaj za to, da pridobijo znanje in da se “networkajo” in ne samo zaradi zabave (hint!!).

• Prvo predavanje – PurPle (Purpose + People) – Pascal Beucler, namenjeno novi komunikacijski platformi, ki jo je pripravljal zadnjih 18 mesecev. Pomagala naj bi odločevalcem delati pozitivne spremembe. Platforma bo predstavljena naslednji teden v ZDA, danes pa je to prva javna “predstavitev”.

From Green to Blue to PurPle – zelena ostaja še vedno pomembna – okolje, modra – trajnostni razvoj, zadnja leta zelo pomemben, vendar sedaj prihaja čas PurPle – Purpose + People – Corporate Social Responsibility (CSR) – purpose + Creating Shared Value (CSV) – purpose, performance se razvija v Collaborative Social Innovation (CSI) – purpose, performance, participation (Corporate Social Inovation)

Why: Your reson for being – Purpose, What: The value you create – Performance, How: How you create value – Participation.

In še “videotizr”

• Slavica Squire – NLP Institut (franšizo pripeljala iz Nemčije leta 2004) – predavanje bo o nevrolingvističnim programiranju (nič ne štekam, samo zihr je kul!) – To nima veze s programiranje, ampak je nauk o uspehu (Nauka Ličnog Prosperiteta)

Vse izhaja iz vprašanja, zakaj so nekateri psihoterapevti dosegali boljše rezultate kot drugi! Richard Bandler in John Grinder sta ustanovitelja tega modela.
Na poslovni uspeh vpliva – 25% inteligenca, 75% optimizem, podpora ostalih deležnikov, sposobnost transformacije stresa v pozitivne priložnosti.

• Lidia Capković Martinek iz Zračne luke Zagreb o kriznem komuniciranju v primeru vulkanskega izbruha nad Islandijo in o tem, kaj se je dogajalo, ko je bilo zaprto EU nebo za vse lete letal – Air Traffic Control Zero (ATC Zero)

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this. Roni Kordiš

Včeraj zvečer sem prvič stopil v narodni park Kozara , kjer bom v hotelu Monument naslednji tri dni na konferenci Proactive. Jutranji pogled iz hotela, na spomenik žrtvam 2. svetovne vojne v Mrakovici, me je seveda prepričal v to, da sva s Pedjo šla do njega. Meglice, ptičje petje in brez obiskovalcev – takšne jutranje sprehode imam najrajši.

In pogled na monumentalni spomenik padlim žrtvam ustaško – fašističnega terorja na Mrakovici je več kot impozanten. Predvsem pa zgodovina in vse ostalo, kar ti kraji skrivajo in nas bi morali vedno opominjati na stvari, ki so se nekoč zgodile, pa jih ljudje preprosto pozabljamo, oz. niti ne vemo več, da obstajajo. Več kot 33.000 civilnih žrtev je padlo v času ofenzive na Kozari, ki so jo Nemci poimenovali “Kozaraška epopeja”, oz. “Operacija zahodna Bosna”, in preko 70.000 jih je umrlo po taboriščih – od tega preko 23.000 otrok.

Okolica je urejena do popolnosti in tudi spomenik sam je, kljub temu, da je bil zgrajen že leta 1972 in katerega avtor je Dušan Džamonja ohranjen in urejen! Monument je dimenzij 34/16 metrov in je narejen od armiranega betona in železa. Poleg njega je tudi muzej in pa spominske plošče, z imeni vseh, ki so izgubili življenje v bitki za Kozaro – definitivno priporočam ogled filma Kozara!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this. Roni Kordiš

Fotografije so eksplicitne in jih odsvetujem vsem, ki ne prenesete pogleda na takšne stvari. Hecam se, dva polžka sem očitno zmotil / zalotil med jutranjo telovadbo – divjim seksom v naravi. Ja, vem, da se sliši smešno, seks pri polžkih, vendar sta ta dva bila res akrobata in sta počela vragolije. Ker sem uvideven človek, sem ju pustil in šel svojo pot, polžka pa sta verjetno še vedno v klinču in uživata na stopnicah na Kozari!

Zadnja iskanja:

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this. Roni Kordiš

Za vse ljubitelje Apple izdelkov – 9 minutna zgodovina enega najbolj uspešnih podjetij in njihovih produktov, strnjena v en videoposnetek. Od Steva Wozniaka, Steva Jobsa, njihovega prvega logotipa, ki ni bil podoben sedanjemu, do široke palete njihovih izdelkov, ki jih nekaj sicer poznam, veliko pa je tudi takšnih, ki sem jih sedaj videl prvič.

Established on April 1, 1976 in Cupertino, California by Steve Jobs, Steve Wozniak, and Ronald Wayne, and incorporated January 3, 1977, the company was previously named Apple Computer, Inc., for its first 30 years, but removed the word “Computer” on January 9, 2007, to reflect the company’s ongoing expansion into the consumer electronics market in addition to its traditional focus on personal computers. As of September 2010, Apple had 46,600 full time employees and 2,800 temporary full time employees worldwide and had worldwide annual sales of $65.23 billion.

• Ima kdo starejši prenosnik? Macintosh – Apple Powerbook Duo 2300c letnik 1996

• Apple MacBook 13, s procesorjem Core 2 Duo, 2.0 GHz, 1G Rama

• MacBook Air 13″ i5 Dual-core 1.7GHz/4GB/256GB unboxing

Zadnja iskanja:

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this. Roni Kordiš

Čemaž, oz. Allium ursinum ima veliko različnih domačih imen – gozdni česen, divji česen, medvedji česen, kačji lek.. Večina imen izhaja iz preteklosti in ima dejansko povezavo s tem, kar je čemaž – namreč čemaž ima vonj po česnu, čemaž resnično radi jedo medvedi.. Predvsem pa je čemaž zelo zdravilen (proti glistam v črevesju, za čiščenje kože, za hitrejše celjenje ran, je antiastmatik, znižuje holesterol, je diuretik in kar je najpomembnejše – zastonj, saj je to trajnica, ki raste v hrastovo gabrovih ali bukovih gozdovih.

Pri nabiranju čemaža morate paziti na to, da ga ne zamenjate s šmarnicami, ali podleskom – sicer ne vem, kako bi lahko človek te tri rastline med seboj zamenjal, vendar opozorilo je na mestu. Sam sicer opažam, da se je uporaba čemaža precej povečala v zadnjih letih, odker so ljudje končno začeli malce bolj gledati na to, kaj jedo, predvsem pa na to, da jedo zdravo hrano in po možnosti takšno, ki jo lahko naberejo sami.

Obstaja cel kup receptov s čemažem, ki so enostavni za pripravo, predvsem pa so odlični:
Čemažev pesto, ki je lahko odlična osnova za vse testenine. Čemaževa juha, ki je enostavna za pripravo… Sam uporabljam čemaž kot dodatek solati, dodatek regratu, ali pa za pire, namesto špinače. Možnosti je neskončno, samo izbrati morate pravo.

p.s.: seveda obstaja možnost, da vam okus čemaža ne sede, ker je preveč podoben česnu.

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this. Roni Kordiš

Kdor me vsaj malo pozna, ve, da imam zelo rad pokopališča – celo nekakšen fetiš, saj povsod, kamor grem poiščem pokopališče in si ga ogledam. Pokopališča so mirna, tiha in predvsem zvečer povsem prazna in spokojna. Posledično so tudi precej krat “tarča” mojih obiskov s fotoaparatom. No, nekatera pokopališča so tudi kičasta, oz. so grobovi na njih kičasti, kot je tale v kraju San Pietro Al Natisone v Italiji, par kilometrov čez mejo. Očitno imajo ljudje v teh krajih radi “presežke v umetnosti” in potem vse skupaj izpade malce drugače, kot smo navajeni pri nas!

• Pokopališče Bobovišče – fotografije
• Križ na pokopališču
• In ko enkrat bom umrl – pokopališče s pogledom na morje

Klik na fotografijo za celotno galerijo pokopališče Sv. Petra Salzburg

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this. Roni Kordiš

Včeraj zvečer je bil povsem navaden dan. Zunaj je deževalo, bil sem doma, imel sem prižgan televizor in poslušal / gledal komercialno televizijo, kaj se dogaja v Sloveniji, oz. kaj imajo naši novinarji šokantnega in teatraličnega na zalogi za svoje gledalce. Bil sem presenečen, ko sem ugotovil, da se določene besede zelo pogosto ponavljajo – naj bi, domnevno, predvidoma, menda, iz zanesljivih virov, po neuradnih informacijah,.. Verjetno vam je jasno, o čem govorim, kajne? “O domnevnih novinarjih!”

Mediji so postali četrta veja oblasti – poleg zakonodajne, izvršilne in sodne, imamo še medijsko vejo oblasti, ki je močnejša od prej omenjenih treh in za svoje obtožbe in natolcevanja, ki jih dnevno producirajo novinarji, ne potrebuje nobenega dokaza. Zgolj nepreverjena dejstva, ki jih z besedami naj bi, domnevno, predvidoma, menda, zapakirajo tako, da so na varni strani in ne padejo takoj tožbe. Ta del precej dobro obvladajo in se zavedajo, da je linija, po kateri se sprehajajo tanka in da je dovolj samo majhen dim, ki v gledalcih povzroči ogenj, jezo in to, da o taisti “domnevni” stvari začnejo pisati še vsi ostali mediji. Zgodi se reakcija, kjer v Sloveniji mediji povzemajo druge medije in namesto, da bi naredili raziskavo, pridobili informacije, se pri nas vse skupaj štarta na prvo žogo in se jo brca, dokler je vroča. Potem tudi mediji izgubijo zanimanje in zgodba se pozabi – namreč zgodba je pomembna samo toliko časa, dokler njihove gledalce zanima in jim to dviguje rejtinge.

Iskanje resnice, oz. dokazov za to, kar trdijo, je nepomembno. In zgodbe, oz. načini kako prihaja do takšnih zgodb se ponavljajo, oz. so kot iz učbenika. Vse skupaj je predvidljivo, ampak najhujše je, da ljudje brez kančka skepticizma zaupajo medijem in vsem zgodbam, ki jih slišijo. In potem imamo v Sloveniji samo tajkune, lopove, lažnjivce… Mediji so siti, koze so cele, kolateralne žrtve so pač nepomembne in ne štejejo ničesar – tudi to, da se zaradi takšnih senzacionalističnih “naj bi” zgodb ljudem uničijo življenja, je pač nepomembno za “novinarje”. Jeap, mediji morajo producirati negativne novice, ker to je edino, kar si človek zapomni očitno – vsi vemo za vse tajkune v Sloveniji, vsi vemo, kdo je koliko kje pokradel in vsi ti ljudje so bili “linčani” še preden so prišli na sodišče – zato zgoraj omenjena četrta veja oblasti, ki omogoča, da tisti, ki so blizu medijem le te izkoristijo za svoja obračunavanja z “neželjenimi akterji”, oz. proti tistim ljudem, ki niso po njihovi volji, ali ustroju.

In takšne zgodbe se ponavljajo in so že povsem predvidljive. Mediji dobijo papirje z oznaku strogo zaupno iz Dursa, banke, ali kakšne podobne inštitucije, kjer bi moralo biti varovanje osebnih podatkov na prvem mestu, iz tega naredijo zgodbo, ki bi bila bolj primerna, če bi se jo lotila katera druga veja oblasti. Naredijo zaključke in svojim gledalcem / poslušalcem / bralcem servirajo zgodbo, ki v njih povzroči željen učinek – v Sloveniji smo vsi proti vsemu in naj crkne tudi sosedova krava. Zgodbo seveda napihnejo, vsak dan dodajo malce več “domnevnih” pikantnosti, predvsem pa vzdržujejo tenzijo toliko časa, dokler ne zavlada splošno mmenje, da je “obdolženi” res kriv. Potem se počasi neha pisati o sami zgodbi in vse skupaj se postavi na stranski tir. Škoda je bila storjena, učinek in želje “lobijev” so bile dosežene in lahko se najde druga zgodba, ki bo zanimiva nek kratek čas.

Da bi se mediji opravičili za vse laži in insinuacije, ki so jih sproducirali in vso škodo, ki so jo sproducirali določenim ljudem – nemogoče. Ravno zato uporabljajo besede naj bi, domnevno, predvidoma, menda,.. Jeap, takšna je naša kruta medijska realnost, ki jo vsak dan poslušamo, beremo, gledamo. In ljudje še vedno slepo verjamejo vsemu, kar jim mediji servirajo! Mediji imajo zgolj in samo eno poslanstvo – ne, ni to poslanstvo obveščanje javnosti, ampak služiti višjemu interesu – kapitalu, po najboljših močeh! Je.ba.t.ga, takle mamo!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this. Roni Kordiš