2. Glede na to, da prek spleta o vas nisem našla nobenih podatkov, me zanima, kako ste povezani s podjetjem Telekom in kaj ste po poklicu?

V Telekomu Slovenije sem v nekaj letih kar sem zaposlen deloval na različnih področij kar mi je omogočalo širitev znanja in celovitega vpogleda v telekomunikacijski posel. Trenutno pa delam kot produktni vodja za SiOL storitve na rezidenčnem trgu po poklicu pa sem univ. dipl. oec.


3. Preden se srečamo na fANfARI me zanima, kaj Mitja Lazar počne v svojem prostem času?

Moram priznati, da mi le tega v zadnjem času primanjkuje tisto pa kar ga imam pa izkoristim za gibanje in predvsem za preživljanje z družino in komaj nekaj več kot eno leto starim sinom.


4. SiOL oz. Telekom je že zaključil akcijo Vesolje veselja. Lahko na kratko poveste kaj več o tej akciji? Je bila uspešna?

Seveda. Tako z vidika novih uporabnikov kot tudi z vidika pozicije na trgu in v zavesti uporabnikov. S koncertom smo pokazali tudi da si upamo in se približali mladim kar nas tudi zelo veseli.


5. Lani septembra je Telekom v okviru promocijske akcije Vesolje veselja organiziral vesoljsko zabavo, kjer je med drugim nastopila tudi skupina Gorillaz Sound System. Kako je uspel koncert? Kaj menite o tovrstnih promocijskih dogodkih? Ali menite, da bi se morala velika slovenska podjetja večkrat odločati za prirejanje ali sponzoriranje velikih glasbenih dogodkov?

Koncertni spektakel je privabil več kot 30 tisoč obiskovalcev, ki so se jim pridružili gledalci na kar treh platformah – TV, spletnem in mobilnem portalu. Namen dogodka je bil pomladiti blagovno znamko SiOL in jo povezati z atributi zabave in veselja. Ob koncertu pa smo tudi predstavili izjemno atraktivno jesensko prodajno akcijo. Sam koncert je torej več kot uspel. Še bolj pa smo bili seveda zadovoljni, da je uspela celotna komunikacijska in nenazadnje prodajna akcija.

Kar se tiče priporočila ostalim podjetjem pa sem mnenja, da morajo podjetja ugotoviti kaj je najbolj pisano na kožo blagovne znamke, ki jo prodajajo oziroma zastopajo, določiti položaj znamke, ki bi ga radi dosegli in temu prilagoditi splet komunikacijskih orodij in uporabljenih medijev. Lahko tudi z glasbenim dogodkom, zakaj pa ne.

6. Pri Telekomu Slovenije so se na področju medijskega planiranja in zakupa po treh letih odločili zamenjati medijsko agencijo. Na podlagi česa se po vašem mnenju naročnik odloči za določeno agencijo?

Ponudnika za zakup medijskega prostora in časa smo izbrali na natečaju. Tudi sicer je tovrstna preverba konkurenčnosti dobaviteljev redna praksa v Telekomu Slovenije. Kriteriji izbora so sestavni del natečajne naloge ter vnaprej opredeljeni v oglaševalskem briefu. Zmagovalec je torej tisti, ki te kriterije najbolj celovito izpolni.

PR objava v doc formatu, dobite jo tukaj.

Lep pozdrav,

Ekipa Fanfare

Petra Lapajne, Pristop in Mitja Lazar: Vesolje veselja - za (potencialne) uporabnike, SiOL in njegovo agencijo

Gosta sta govorila o tem, s kakšnimi izzivi sta se tako naročnik (SiOL) kot agencija (Pristop) soočali pri kampanji SiOL ter na podlagi česa so se jim porajale ideje. Želeli so narediti nekaj odmevnega, pri tem pa niso hoteli nižati cene. Tako so naročnikom SiOLa ponudili prenosnik za 1€ in bili zelo uspešni. Niso se osredotočali na nizko ceno, ampak na to, da za isto ceno ponudijo več. Projekt so prav tako želeli približati mladim naročnikom, zato so organizirali koncert Gorillaz, ki je bil zelo odmeven.

Andraž Zorko in Karin Jurman, Valicon: Kako ujeti študente?

Predstavnika agencije za tržno raziskovanje, Valicon, sta nam predstavila predvsem lastnosti študentske populacije, ki je kot ciljna skupina zelo občutljiva. Za doseganje ciljev je pomembno dobro poznavanje vseh ciljnih skupin, ne samo študentske, saj tako prihranimo čas in denar. Opaznost sporočila pri študentski populaciji je največja pri novih in netradicionalnih medijih, saj tam študentje preživimo največ časa.

Robert Hernec, Europlakat: Komunicirajmo bolj učinkovito

Predstavnik Europlakata nam je prestavil male in velike skrivnosti oglaševanja na oglasnih prostorih, ki jih ciljne publike dosegajo izven doma (veleplakati, svetlobne vitrine ipd). Zaupal nam je, kaj je tisto kar pri oglaševanju na plakatih najbolj učinkuje ter kakšna je prava postavitev znakov na plakatu za največjo učinkovitost sporočila. Tukaj gre za elemente kognitivne psihologije, ki s pomočjo »eye-tracking« raziskav nudi empirične dokaze o vplivu in učinkih različnih elementov na plakatih. Z uporabo smernic, ki so rezultat raziskav, lahko zasnujemo tudi bistveno bolj učinkovito rešitev.

Špela Žorž, Luna TBWA: Twingo II ljubi - predstavitev akcije, nagrajene s srebrno nagrado Effie 2008

Špela Žorž je na zanimiv način predstavila oglaševalsko akcijo za novi model avtomobila Twingo. Naloga je bila težka, saj je bil prejšnji model Twinga zelo uspešen, razen tega pa je minilo kar precej let, da je na trg prišel novi. Na agenciji so tako skupaj z naročnikom določili ciljno publiko – mlade ljudi in ženske, in se osredotočili na njih. Avtomobil je bil iz tega stališča za ciljno publiko aktualen, ker je privlačnega izgleda, majhen in narejen na domačem trgu. To so tudi izpostavili s sloganom TWinGO SloveNIJA, med drugim pa tudi s pisanjem blogov na spletni strani, ustvarjeni posebej za kampanjo, ki so bili zelo brani. Med drugim so se pojavili tudi na Viktorjih, kjer je Jurij Zrnec v vlogi t.i. Jurija Garača, prevzel vlogo manekena na omenjenem avtomobilu.

Igor Andrenšek, Sinhro (Mooble): Mobilni telefon kot oglaševalski medij: danes ali jutri?

Igor Andrenšek nam je zaupal, da je mobilni telefon vedno bolj učinkovit oglaševalski medij, saj ima zelo velik doseg, predvsem pa ne prekinja naših trenutnih aktivnosti. Podjetje Sinhro se je na slovenskem trgu uveljavilo s Simobilovo storitvijo Minusiraj, preko katere lahko znižamo naš mesečni račun naročnine, saj se nam za vsak oglas, ki ga prejmemo preko telefona, od našega skupnega zneska na računu odšteje določena vsota denarja.

Damjan Koren, Fini oglasi: Ambientalni mediji - Ideje, ki presegajo okvirje

Predstavnik Finih oglasov je na zanimiv način predstavil, kako poteka oglaševanje izdelkov na zabaven, predvsem pa nevsiljiv način. Ideje ambientalnih medijev presegajo okvirje, so nekonvencionalne in ekskluzivne. Predstavil nam je 2 primera oglaševanja, ki sta bila potrošniku približana na način, ko to najmanj pričakuje. Ambientalni mediji sodijo v t.i. »below the line« oglaševanje, ki pa se je izkazalo za pomembno dopolnitev in popestritev vsake oglaševalske kampanje.

Tinkara Filač, Iprom: Internet je lahko strateška prednost

Tinkara Filač iz podjetja Iprom je predstavila spletno oglaševanje. Cenovna učinkovitost, možnost nadzora nad porabo sredstev, natančno ciljanje in neposredno nagovarjanje ciljnih skupin ter merjenje rezultatov, so glavni razlogi, da namenjajo oglaševalci vedno večji delež oglaševalskega proračuna spletnemu oglaševanju. Prednost interneta je vsekakor ta, da lahko z njegovo pomočjo oglašujemo katerikoli produkt oziroma storitev. Pomena spletnega oglaševanja pa se v vse večji meri zavedajo tudi agencije, saj so raziskave pokazale, da mora agencija, če želi doseči maksimalni učinek, 10-15% svojega proračuna nameniti spletnemu oglaševanju.

Okrogla miza: Kreativa v marketingu - reševanje poslovnih problemov ali le izživljanje ustvarjalnih frustracij – vodil: Iztok Sila, Telekom Slovenije. Sogovorci so bili: Niko Kušar (Mobitel), vodja sektorja za tržno komuniciranje; Petra Krulc (Grey), kreativni direktor; Ludvik Uhan (Linxair), direktor; Gal Erbežnik (Publicis), kreativni direktor.

Okrogla miza je bila zelo zanimiva, saj so govorci predstavili, kako so začeli svojo pot v svetu marketinga ter kakšen je pravzaprav odnos med agencijo in naročnikom oz. kako poteka sodelovanje med njima. Okrogla miza je potekla v navezi agencija-naročnik, saj sta agencija Grey in podjetje Linxair ter agencija Publicis in družba Mobitel prav v tem odnosu. Govorci so nam zaupali, kaj je tisto kar ponuja agencija in kaj zahteva naročnik, kaj so primarni cilji kreativnega direktorja, kako zaželena je kreativnost pri novih kadrih, kako se med seboj ujamejo ter tudi to ali je res, da je odnos agencija-naročnik, kot zakonska zveza.

Okrogla miza: “Kakšna služba v marketingu me sploh zanima?!” – vodila: Marja Feldin, A.T. Kearney, manager. Sogovorci so bili: Mitja Tuškej (Formitas), strateg; Gordana Petek Ivandič (Belinka Belles), vodja strateškega marketinga; Katarina Valentinčič (Sonce.net), vodja projektov; Tina Juršič (Mediapolis), medijska planerka; Enzo Smrekar (Skupina Droga Kolinska), COO.

Druga okrogla miza je bila res pravi zaključek Fanfare. Udeležencem je bila ponujena možnost, da cel čas le oni sami postavljajo vprašanja in res se je dialog razvil tako, da vprašanj kar ni zmanjkalo. Govorci so med drugim odgovarjali tudi na vprašanja kot so: kako postati medijski direktor, kakšna je vloga marketinga v podjetju, kaj marketing sploh zajema in zakaj podjetje brez njega težko preživi. Vprašanja so se nanašala tako na vsebino razgovorov kaj delodajalci od iskalcev prve zaposlitve sploh pričakujejo in kaj iščejo. Dotaknili so se tudi vročih tem kot je vprašanje vez in poznanstev ter vpliv osebnosti na izbor za določeno delovno mesto.

Odgovori so bili zanimivi, saj so študentje med drugim izvedeli, da kot prednost pri izbiri študentov za delo v podjetju velja osebnost študentov, ujemanje s celotno ekipo ter njihova ambicioznost. Izkušnje so sicer pomembne, a jih govorci niso izpostavili kot največjo prioriteto. Večina se jih je strinjala, da je kariero potrebno graditi postopoma ter da bi morale fakultete v sodelovanju s podjetji in agencijami omogočiti študentom več kvalitetne prakse.

VZPOREDNE VSEBINE

Andraž Štalec, Red Orbit: Predavanje - Caught in the action! Iskalni marketing

Andraž Štalec je študentom zelo enostavno predstavil iskalni marketing in način na katerega deluje. Iskalni marketing omogoča podjetjem, da ujamejo potencialnega kupca v trenutku, ko ta aktivno išče njihove storitve. Veliko podjetij je že izkoristilo internet v svojo korist in spremenilo pravila igre, mnogo pa je takih, ki se pomembnosti tega medija še ne zavedajo. V Sloveniji je to še dokaj nova trženjska disciplina, ki si pospešeno utira pot med ključne akcije vsake marketinške in trženjske strategije.

Miha Rejc, Domenca: Delavnica - Kaj je pošteno, iskreno, izvirno, zabavno, pripravljeno poslušati in se odzivati praktično takoj? Open brand!

Predavatelj je z nazornimi opisi in primeri prikazal kaj open brand sploh pomeni. Študentom je podal čisto konkretne primere - tako iz svojega podjetja Mimovrste kot tudi iz globalnih dogajanj. Predavatelju je uspelo prikazati tudi preskok, ki se je zgodil iz časa b. g. (before Google), ko smo bili še pasivni prejemniki sporočil iz podjetij, do tega kar postajamo danes - (bolj ali manj) aktivni soustvarjalci dogajanja, povezanega z določenim podjetjem ali blagovno znamko.

Natečaj Brand Buness School (obrazložitev je podal Andrej Pompe)

Zmagali sta Lucija Kac in Tina Kozakiv z znamko HARMONIJA. Njun pristop je temeljil na jasnem in preprostem opisu znamke, ki s svojo osebnostjo zagotavlja njeno bistveno jedrno lastnost, kar predstavlja povezavo človeka z naravo. V njej lahko vsak zase najde pribežališče, sprostitev, drugačno življenje, koristen izkoristek prostega časa.

Avtorici sta se distancirali od opredeljevanja cenovne pozicije znamke, kar dopušča širok spekter različnih ponudb. Edini skupni imenovalec vseh ponudnikov je znamka s svojim jedrom, ki ne temelji na vrednosti, temveč na vrednoti sodobnega življenja. Njun oris identitete nove znamke je pregleden, jasen in spodbuden, kar deluje stimulirajoče na potencialne ustvarjalce nove identitete.

Zmagovalki natečaja sta Lucija Kac in Tina Kozakiv iz Ekonomske fakultete v Ljubljani z znamko HARMONIJA. Njuna naloga temelji na jasnem in preprostem opisu znamke. Jedrna lastnost znamke je povezava človeka z naravo, v kateri lahko vsak najde koristen izkoristek prostega časa. Znamka je okoljsko ozaveščena, vzbuja pozitivne občutke in zelo dobro označuje vez med blagovno znamko in porabnikom.

Zmagovalki se bosta za dobro opravljeno nalogo udeležili poletnega kampusa Brand Business School v vrednosti 1000€, ki bo potekal julija v Ljubljani.

Avtor: Eva Pečovnik

Pa smo tam. Na koncu namreč. fANfARA se je zaključila in ker pišem tole 2 dni pred samim dogodkom, vam ne morem zaupati vtisov in dejstev o tem, kako je dogodek uspel. Tisti, ki ste se fANfARE udeležili, boste tako sami vedeli, tisti, ki se je niste, pa verjamem, da boste še veliko brali o njej.

Organizacija fANfARE se je začela že pred novim letom, misel nanjo pa nas je spremljala vse od zaključka lanske fANfARE. Mene osebno tudi zato, ker sem bila lani udeleženka dogodka in ker sem bila navdušena nad tem kako odmevna in uspešna je bila konferenca. In najverjetneje je bil to tudi glavni razlog, zakaj sem se oktobra včlanila v ŠS DMS.

Dejstvo, da je lanska fANfARA tako dobro uspela, je celotno ekipo, ki sodeluje pri organizaciji, še dodatno spodbujalo, da moramo biti letos še boljši. Boljši mora biti program, uvesti moramo novosti, morda kakšne nagradne igre… Izbira predavateljev mora biti vsaj tako pestra kot lansko leto, spletna stran mora »zažigati«. Ja, tudi letos bomo pisali bloge. Celotna ekipa! Da ne omenjam trdega dela za osvojitev pokroviteljev in udeležencev ter veliko kreativnosti, da nas sedaj lahko vidite na veleplakatih, v gostinskih lokalih in različnih medijih.

Mislim, da nam je vse zgoraj našteto kar dobro uspelo. Zelo sem ponosna, da sem imela priložnost sodelovati pri organizaciji dogodka kot je fANfARA. Ne samo zaradi izkušenj, ki sem jih pridobila, temveč tudi zaradi enkratne ekipe, s katero smo vsak ponedeljek na sestanku tuhtali, kaj še moramo narediti, da bomo na koncu vsi zadovoljni.

Zato dragi FANFAROVCI (ekipa in udeleženci)! Vesela sem, da smo stvari tako dobro izpeljali - to vem že zdaj :) - in upam, da se bo tradicija nadaljevala tudi prihodnje leto.

Avtor: Laura Kranjc

Pričakovanje. Pričakuje se ponavadi nekaj lepega. Nekaj toplega, veselega, barvastega. Mogoče modrega? Glasnega? Poučnega? Zabavnega?

Veste, v katero smer grem? Jutri je že skoraj tu, Fanfara se bo jutri razbohotila v vsej svoji veličini in vsebini. Ja … jutri se že vidimo. Po dobrih dveh mesecih branja teh zapisov nas boste končno ugledali v živo, na dnevni svetlobi (vremenar je napovedal sončno vreme – juhu!). In kaj pričakujete? Ste si že ustvarili kakšno podobo o tem, kdo in kaki smo? No, bolj kot to me zanima kakšna so vaša pričakovanja glede Fanfare … Lahko vam zaupam, da so naša pričakovanja zelo visoka, saj smo vanjo vložili veliko sebe.

Danes hitimo še z zadnjimi opravki, izpopolnjujemo še zadnje malenkosti. In pričakujemo, in čakamo. Kako bo jutri? Bo šlo vse gladko skozi? Itaaak. Bomo vsi veseli in zadovoljni? Naše skrbi so v prvi vrsti namenjene vam, udeležencem konference. Pa seveda našim gostom in predavateljem, ki bodo jutrišnjemu dogodku dali vsebino. V mislih imamo tudi naše sponzorje in pokrovitelje, ki bodo s svojo prisotnostjo začinili jutrišnji dan. In nenazadnje – se bomo tudi mi organizatorji imeli fajn, odnesli iz tega lepo, nepozabno izkušnjo? Komaj čakam, da jutri dobim odgovore na vsa ta vprašanja. Ker sem pa po naravi pozitivist, vem, da bo jutri enkratno, nepozabno, čarobno, poučno, zabavno. In da nas po hudi konferenci čaka še hudejši žur.

Se mi samo zdi, da vsi skupaj komaj čakamo jutri? Zato je mogoče najbolje, da gremo danes vsi zgodaj spat, da bo čim prej jutri ura 8:30. Smo zmenjeni?

PS: Priporočam pa vam, da jutri pridete na GR odprte glave in odprtega srca, z veliko dobre volje in pripravljenosti spoznati nove reči in pa nove ljudi. Le na vas je, da polno izkoristite priložnosti, ki smo jih skoraj tri mesece ustvarjali za vas.

Avtor: Stella Korošec

Vaaauuu, kako neverjetno hitro čas beži, še posebej, ko se imaš tako zelo noro dobro. Zadnji trije meseci, ki so bili obarvani s pripravami na fANfARO so minili s svetlobno hitrostjo. Občutek imam, kot da smo se šele prejšnji teden z vodjami ekip dobili na prvem sestanku, kjer se je vse zdelo še tako zelo daleč in v oblakih. Seveda pa bolj kot se bliža dan D, manj imamo časa, večja je panika, vsak dan več mailov v inboxu in manj spanja ponoči.

Glede na to, da je moja vloga pri nastajanju fANfARE predvsem pripraviti najboljši afterparty, sem se v zadnjem mesecu z dušo in telesom posvetila predvsem preverjanju »scene« v vseh ljubljanskih klubih :) Mogoče se stvar sprva sliši zabavna, ampak vam moram povedati, da se človek kar malo utrudi. Še posebej, če je zraven treba odpisati še kakšen kolokvij na faksu in oddati nekaj seminarskih nalog. Tako najprej od ponedeljka do četrtka ne spim, ker se obremenjujem s tem kako bom napisala 25 strani o temi, ki me sploh ne zanima ali pa kako bom junija naredila vse izpite, da bom lahko septembra ležala na kakšni oddaljeni plaži… potem pa prideta petek in sobota, in spet ne moram spati, ker je treba it pozdravit vse prijatelje, ki praznujejo rojstne dneve in vse ljudi katere nisem videla že nekaj mesecev. Kratka pijača v petek zvečer se tako spremeni v žuranje do sedme ure zjutraj, ki ga je potrebno v soboto zvečer spet nadaljevati do nedelje, do osmih zjutraj. Dnevi se prespijo, roki za oddaje pa so vedno bližje.

Prejšnji vikend je bil v znamenju zaključne zabave na SOFu. Atmosfera je bila odlična, polno znanih obrazov in ŠSDMSjevcev pripravljenih na noro zabavo. Primož je najprej znorel, ker je moral pol ure čakati v vrsti za pijačo, potem pa se raje nehal jeziti in si našel soplesalko ter jo odvrtel kdo ve kam :) Brina je delovala rahlo izčrpano po napornem tednu na SOFu, ampak nasmešek na njenem obrazu nam je dal vedeti, da je zadovoljna in ponosna na svoje uspehe. Tanja je na plesišču divje migala z boki, izven njega pa preganjala čedne fante ;) Igor nam je pokazal vse kreativne gibe, ki jih obvlada. Najprej mu je pri tem pomagal tudi Matic, potem pa se je raje usmeril v zapeljevanje deklet :) Ana in Laura sta po moje prejšnje večere malo goljufali, ker sta imeli toliko energije, da se jih sploh ni dalo ustaviti na plesišču. Prav tako se je iz enega konca dvorane na drugega neustavljivo vrtela tudi Špela v svoji rdeči pikčasti oblekici. Mak pravi, da se ne spomni, da bi se kaj slikali, kljub temu da sem imela ves čas fotoaparat v roki. Tam sta bila tudi Tomi in Aljoša ter naše PR punce – looking beautiful as always. Mislim, da nisem nikogar izpustila, v nasprotnem primeru se poslužujem istega izgovora kot Mak :) Z eno besedo, bilo je NORO!

V soboto je sledil nov žur v Ljubljani in potem še v torek, pa še naslednji petek in ne boste verjeli tudi v soboto. In ja, preživela sem vse to. Sicer komaj, ampak sem. Vse to, samo za dobro fANfARE. Nekdo se pač mora žrtvovati, da lahko kot celotna ekipa izpademo popolni :)

Komaj čakam jutri!!!! Se vidimo! ;)

p.s.: V soboto me čaka še en žur :) Zdaj mi pa samo ne reči, da nimate energije za afterparty fANfARE!!!

Avtor: Matic Prosen

Crap.

00:00

Na tale blog sem popolnoma pozabil. Še dobro, da sem slučajno pospravljal vsebino svojega e-boxa in naletel na Evin opomnik; »Ne pozabi! Do jutri moraš oddati svoj blog«. Težava pa je (seveda) v tem, da je ta jutri nekako že predvčerajšnjim…

00:01

Dogodek o katerem se toliko govori, toliko bere inu toliko sliši, se nič kaj sopihajoče bliža. Okence malce desno mi pravi »fANfARA se začne čez 0 mesecev, 0 tednov, 2 dni, 22 ur, 13 minut in 43 sekund« in ravnokar s Primožem in Tanjo ob jutranji kavici (sicer vsak na svojem koncu Slovenije, ampak to je popolnoma nepomemben detajl) usklajujemo še zadnje vizualne elemente, potem pa si po dooolgem času nameravam(o) privoščit nedeljsko sonce v hedonističnem slogu. Sumim, da bom kakšne štiri popoldanske urice preždel nekje ob kavi, družbo pa mi bo po vsej verjetnosti delal naš chef du créativa. Počitek, endlich.

00:04

V dneh, tednih, mesecih ustvarjanja fANfARE se je zgodilo marsikaj. Tako dobrega, kot slabega. Kot nekakšna ogromna skodela sladko-kisle omake, pri kateri ne veš, ali bo naslednji grižljaj sladek, ali kisel. Čemu kislo - o tem je bilo med vrsticami že mnogo povedanega, in pravzaprav bi bilo naivno pričakovati, da pri tako velikem projektu ne bo. Dobro, sesuti windowsi ob dveh ponoči, pre-montaža diska v drug abak (in nadaljevanje dela) zato, ker hočeš, da sta brošura in pingvin do jutra pri tiskarju, je pač svojevrsten praznik (ob katerem pa javno oznanjam, da se v bližnji prihodnosti odpovedujem polizdelkom iz Redmonda in presedlam v jabolčni Cupertino).

A z največjim veseljem bi vse kar sem v minulih dneh počel, počel še enkrat. In spet. Še tako velika opeka na poti mi niti za trenutek ni vzela volje in veselja do dela in verjamem tudi, da bo večina organizacijske ekipe tole našo satiro prav tako kot jaz ohranila v nesramno lepem spominu.

Hkrati pa sem prepričan, da jo boste kot super izkušnjo doživeli tudi vi, ki boste v torek z nami preživeli fanfastičen dan in z baloni posejano noč, ter odnesli s seboj kup znanja in novih zapisov v imenikih blekberijev :)

00:07

Mimogrede: Igor je shujšal za 4g!

1. Na Slovenski marketinški konferenci ste leta 2007 prejeli nagrado marketinški up za magistrsko delo o cenovnem promoviranju trajnih dobrin na primeru Merkurja. Kako tovrstne nagrade vplivajo na kariero oz. uspešnost posameznika? Se vam zdi, da je v Sloveniji nagrajevanja na področju marketinga in oglaševanja dovolj ?

Različne nagrade ali pohvale so predvsem motivator, da se naslednjič potrudiš še bolj. Že zgolj ena nagrada lahko vpliva na posameznikov nadaljnji razvoj kariere – morda se ti na tej osnovi ponudi priložnost, ki jo znaš izkoristiti.
Sicer pa menim, da je nagrad na področju oglaševanja v Sloveniji dovolj, bi pa veljalo razmisliti, predvsem z namenom spodbujanja dobrih praks, o nagrajevanju na področju trženja - npr. najboljše prakse s področja cenovne politike, strategije produktnega portfelja, inovativne uporabe prodajnih poti, najboljše strategije ohranjanja strank… Za vse, ki se s temi vsebinami ukvarjamo, bi bila tovrstna tekmovanja dobrodošel način deljenja izkušenj ter znanj.

2. Potrošniki se pri izbiri produkta velikokrat odločamo na podlagi posamezne blagovne znamke. Kaj je po vašem mnenju tisto, kar kupca pritegne, da se odloči za nakup določene blagovne znamke? Se tudi vi pri nakupu odločate na podlagi blagovne znamke?

Seveda se tudi jaz pri nakupu odločam na podlagi blagovne znamke in to točno tam kot tudi večina potrošnikov - pri produktih, ki so mi osebno pomembni, ko produkta ne poznam dovolj dobro in mi je znamka zagotovilo kakovosti, pri produktih, ki ustvarjajo mojo samopodobo, pa takrat, ko nimam dovolj časa, da bi se ukvarjala z alternativami … Obnašanje potrošnikov v odnosu do znamk je eno bolj raziskanih področij trženja, podjetja pa bi morala to znanje s primernim upravljanjem znamke znati operacionalizirati.

3. Veliko ponudnikov se v želji po privabljanju velikega števila potrošnikov odloča za programe zvestobe, ker naj bi prinašali določene koristi za potrošnika. Zakaj je uporaba tovrstnih programov tako priljubljena? Kako učinkoviti so ti programi?

Podjetja se za programe zvestobe odločajo predvsem zaradi ohranjanja obstoječih strank, medtem ko pridobivanje novih ponavadi ni njihov primarni namen. So pa takšni programi le eno izmed orodij ohranjanja lojalnosti, ponavadi so najbolj uspešna tista podjetja, ki znajo poiskati najprimernejši splet. Sam program zvestobe sam po sebi ne predstavlja še nobenega zagotovila, da bodo podjetja ohranila stranke, še najmanj pa tiste, ki so največ vredne. Sicer pa so še vedno za veliko podjetji programi zvestobe in druge aktivnosti za ohranjanje strank še prevečkrat pomembni le na deklarativni ravni.

4. V oglaševalskem svetu je zelo pomembno sodelovanje med agencijo in naročnikom oz. odnos med njima. Kateri so najpogostejši problemi, ki se pojavijo v odnosu med agencijo in naročnikom? Kako se je ta odnos spreminjal skozi čas in zakaj je sploh do teh sprememb prišlo?

Med naročnikom in agencijo mora obstajati »kemija«. Če te ni, bosta slej ko prej s slabim občutkom svoje sodelovanje zaključila. Za svetovalski posel nasploh velja, da predstavlja pogled od zunaj in dodaten par rok naročnikom. Predvsem slednje je vedno manjši razlog, zakaj naročniki najemajo agencije. Temu, da agencije nudimo pogled od zunaj, pa bi dodala to, da agencije zaposlujejo vedno več strokovnjakov s specifičnih področij, po katerih naročniki nimajo dolgoročne potrebe in zato naročniku za določeno obdobje »zapolnijo potrebe«, ki jih ima na nekem področju. Odnos je tudi zaradi tovrstne »ekonomike« postal veliko bolj partnerski kot je nekoč bil.

5. Pri svojem delu se srečujete z različnimi naročniki, s katerimi vzpostavite določen odnos, ki je lahko pozitiven kot tudi negativen. Kaj sploh pomeni, če agencija reče, da ima dobrega oz. slabega naročnika?

Za agencijo dobri ali slabi naročniki ne obstajajo oziroma vsaj ne bi smeli obstajati. Obstajata pa dober in slab naročnik v smislu kakovosti pripravljenega izdelka. V tem smislu je dober tisti naročnik, ki zna agencijo pravilno usmeriti, povedati in utemeljiti, kaj točno želi, sodeluje pri razvoju rešitev in je pripravljen v odnos z agencijo investirati več kot zgolj ceno storitve. Končni izdelek pa je lahko tudi slab, če naročnik agenciji poda omejen nabor informacij, nato pa pričakuje magično rešitev. Verjetnost magične rešitve je na ta način veliko manjša, njena priprava pa toliko bolj frustrirajoča.

6. Glede na to, da vaše strokovno področje obsega tudi programe zvestobe, me zanima, kaj vam pomeni zvestoba v partnerskem odnosu? Obstajajo kakšne stične točke med njima ?

Na prvo žogo dve – majhne pozornosti in čas, ki ga prostovoljno nameniš enemu ali drugemu. Partnerstvo, kakršnokoli že, ne gradi na »kupovanju« partnerja, temveč na tem, da daješ partnerju občutek, da ga ceniš, da mu boš prisluhnil, ko bo to potreboval. Na enakem principu temeljijo uspešni programi zvestobe in druge aktivnosti ohranjanja strank. Poleg tega za partnerja vedno najdeš čas, medtem ko ga za naključne znance ne. Predvsem letos bo zato še zanimivo, kako bodo podjetja prerazporedila svoje trženjske proračune med aktivnosti pridobivanja novih in aktivnosti ohranjanja obstoječih strank.