Komunikreacija

NASLOV NOVEGA BLOGA

noreply@blogger.com (Primož Jakin) — Fri, 22 Jun 2012 10:26:00 +0000

Pozdravljen, obiskovalec! Si v delu blogosfere, ki ima nalepko [arhiv]. Ali z drugimi besedami: tukaj ni nič novega. Odslej pišem na www.primozjakin.com.

Seveda pa se še vedno lahko sprehodiš po starih objavah. Ne bodo te dolgočasile. Obljubim.

Moj kandidat za najbolj bedast billboard leta

noreply@blogger.com (Primož Jakin) — Mon, 15 Feb 2010 16:39:00 +0000

Pohecati se. Ponorčevati se. Pošaliti se. Poigrati se. Z nekom. Vse lepo in prav, ampak včasih knjižni izrazi nekako ne prenesejo tistega bistva sporočila. Včasih je "zajebavati v glavo!" enostavno brez sinonimov.

Ko te praktično na izhodu iz hiše pričakajo takšni vrhunci sporočilnosti in estetike, vsaj veš, da gre dan lahko le še navzgor.

Nič nimam proti slabim idejam, navsezadnje je svet poln slabih idej. Sidra na smučarskih vlečnicah. George W. Bush. Odišavljen wc papir. Ukinitev ljubljanskega tramvaja. Štetje let. Lista je neskončna. Ampak naj mi nekdo reče, da to ni agencijsko delo. Naj mi nekdo reče, da tega Infond ni plačal. Prosim.

Sicer nisem čisto prepričan (vzemite to kot rešilno bilko, ki se je oprijemam v smrtnem strahu, da se na osamljeno lokacijo niso zavlekli in pocrkali tudi najnižji standardi agencijskega dela), če ni dotični billboard sarkastična klofuta razočaranega in precej odločnega Infondovega ... "investitorja". V tem primeru pa ... party like a rockstar!

Še teorija zarote:
Kot, da smrtni strah že sam po sebi ni dovolj, mu z ledenim dotikom pomaga še dejstvo, da je billboard prišel ven na obskurni lokaciji v zadnjih dneh pred SOFovim deadlinom. Če to stvar ... ta stvor vidim na SOFu, bom ... bom ... ne vem še, kaj, ampak nekaj bom ...

Kalidejev Kreativni Izziv

noreply@blogger.com (Primož Jakin) — Mon, 15 Feb 2010 10:34:00 +0000

Društvo Kalidej (pax aeterna) je lansko leto organiziralo še en Kreativni izziv pod vodstvom Martina Mola. Po ohoho-veliko-časa so razkrili še zmagovalce.

Natečaj je bil pripravljen v okviru Kalidejevega portala XtremeBonbonJunkies. Dober koncept, ki pa žal nikoli ni prav zaživel.

Kakorkoli - "I feel Slovenia" Martinu Molu ni posebno pri srcu. Zato je imel natečaj en cilj - drugačen, boljši, lepši, močnejši, bolj barvit, bolj ... drugačen slogan. Zmagovalca sta Luka Bajs kot copywriter in Sanja Janša kot ilustrator in art direktor. Spodaj so njuna zmagovalna dela. Mimogrede, Sanja Janša očitno prinaša srečo na natečajih Martina Mola ;) Pa čeprav je tukaj, resnici na ljubo, najprej zmagal slogan, šele nato ga je Sanja posula s svojim čarobnim ilustratorskim praškom.

Meni všečen je koncept "Big cities can get lonely". Uradna razlaga sicer pravi, da "[...] komunikacijski koncept Luke Bajsa temelji na uporabi različnih sloganov, ki se jih po določenem času nihče več ne bo spomnil, vsakdo pa si bo zagotovo zapomnil ime države, ki si jih je drznila uporabiti.".

Mogoče res. Sam pa mislim, da je koncept primeren predvsem za neko ožjo ciljno skupino (morda kot FB kampanja) oz. za neko posebno priložnost (turistični sejem, festival, raznorazni dogodki pač - doma in v tujini). Za kontinuirano promoviranje države na generalni ravni se mi zdi (žal je realnost takšna) preveč drzen. Poleg tega je treba upoštevati, da so takšne državne kampanje tudi notranji, ne le zunanji marketing. Zaradi česar pa predlagani koncept seveda ni nič slabši. Je le dokaz, da je danes vse težje biti vse-za-vse (o nesmiselnost česar pravzaprav že desetletja učijo marketinški učbeniki). In na srečo se to vse manj tudi poskuša biti - morda je čas, da tudi promocija države postane komunikacijsko bolj napredna ter končno začne (hah!) segmentirati trg.

Osebni piar. Osebni viral.

noreply@blogger.com (Primož Jakin) — Tue, 09 Feb 2010 16:27:00 +0000

Osebni piar delamo vsi. Zase. Tudi tisti, ki ga ne, v bistvu ga. Je pač zanič. Ampak osebne ... viralce pa si omisli malokdo. No, Gal Gjurin si ga je.

Razlika med (večinoma) bebavim YouTube videom, ki zaokroži po spletu in pravim (pogosto plačljivim) viralcem je pač v ciljih. Prvi ga nima. Drugi ga ima. Pri nobenem večinoma ne veš, ali se bo kam premaknil ali ne. Pa naj ga naredi agencija ali star wars kid s fotrovo kamero.

In ja, hočem da Gal zmaga na letošnji EMI, "jebem mu sunac!" Glede na to, kakšna je EMA ... razlog več, da objavim spodnja videa.

He's got my vote. Razen, če Saša Lendero posname svojega viralca ...

Mercator 5-na-dan

noreply@blogger.com (Primož Jakin) — Fri, 08 Jan 2010 12:10:00 +0000

Če je to zmagovalna rešitev v prejšnjem postu omenjenega natečaja - bravo. Zmagati na natečaju je vsekakor dosežek, tako da so pohvale na mestu.

Že od vsega začetka sem se odpovedal nekonstruktivni kritiki na blogu. Si pa ne morem kaj, da se ne bi vprašal - zakaj sploh razpisati pitch, če pravzaprav iščeš "happy people*" oglas?

Takle mamo, kot pravi ponarodeli rek. Ki si ga je, mimogrede, sposodil tudi najboljši sosed.

PS: dopuščam (in upam na) možnost, da to ni zmagovalna rešitev. Na plakatu ni podpisana nobena agencija. Prav tako dopuščam možnost, da je billboard le najboljši možen printscreen televizijskega oglasa, ki pa bo genialen.

*happy people je ena najpogostejših rešitev v oglaševanju. Največkrat se za to odločajo banke, korporacije in drugi veliki poslovni sistemi. In seveda vsi ostali, kadar ni pri roki boljše ideje. V praksi to izgleda kot oglas z blazno zadovoljnimi, vedno nasmejanimi ljudmi, družinami, mladimi pari in podobno. Nasmejana dekleta na gugalnicah. Otroci v peskovniku in nasmejane mlade mamice s čistili v rokah. Objeta fant in dekle, nasmejana zaradi srečne prihodnosti, saj varčujeta v XY banki. Skratka, srečo se danes dobi v 5-kilogramskih pakiranjih in s 3,19% obrestno mero.
Happy people je zanesljiv pristop - je idejno neopazen, po drugi strani pa te ravno zato nihče ne krizitira. Vse, kar potem še potrebujete, je dovolj visoko frekvenco (beri: cekine) in dovolj velik headline ter logotip.

Happy people rešitvam nisem naklonjen (čeprav sem tudi že zakrivil eno ali dve, in gotovo bom še kakšno; žal je včasih tako), saj je to idejno osiromašena komunikacija, ki s svojo anemičnostjo dolgoročno ubija pripravljenost gledalcev, da sploh še pogledajo kakšen oglas. Je gotovo eden od jezdecev oglaševalske apokalipse. Skupaj s podcenjevalnimi oglasi za pralne praške.

Vas zanima, kako izgledajo...

noreply@blogger.com (Primož Jakin) — Fri, 08 Jan 2010 12:09:00 +0000

...zavrnjene oglaševalske kampanje? Takole.

Novembra '09 sem z agencijo Studio 3S sodeloval na natečaju (t.i. "pitch") za Mercator. Natančneje, Mercatorjevo hišno blagovno znamko 5-na-dan. Agencija je poslala dva predloga - enega so pripravili znotraj hiše, drugega sva pripravila skupaj z zunanjo oblikovalko.

Brief? Sporočiti, da so na voljo novi Mercatorjevi kuponi za brezplačno sadje in zelenjavo (Mercator ima namreč vedno v akciji neko sadje, ob nakupu katerega s predložitvijo kupona dobimo še neko drugo sadje brezplačno; enako seveda velja za veggies). V brief so prav tako zapisali, da je lahko predlog nadgradnja prejšnje kampanje ali pa povsem nova rešitev. Z oblikovalko sva se odločila z prvo, saj je nama je bila prejšnja kampanja (Kompas Design) všeč in je odstopala od povprečnih akcij naših trgovcev. Ker je bil budget precej omejen, smo se odločili za ilustracijo in animacijo oz. nobenega fotografiranja in snemanja.

Suma sumarum - we lost. Mogoče preveč igriva rešitev, mogoče ni bila on-brief, mogoče piše "kuponi" s premajhnimi črkami, mogoče...pa je bil nekdo enostavno boljši. Poseben užitek pitchev je, da nikoli ne zveš zakaj tvoja rešitev ni bila izbrana, vseeno pa se poskusiš nekaj naučiti iz tega. No ja, win some, lose some. Močno pa upam, da to, kar zadnje dni videvam na billboardih, ni zmagovalna rešitev tega natečaja.

Predlog kampanje "Par v akciji!"

(samo vizuali, brez kreativnih strategij in podobnega)

designer: Tjaša Nastran
AD: Tjaša Nastran
Ctrl+C: Primož Jakin
CD: Primož Jakin

Tisk

TV storyboard (brez offa in podobnega)

Rollpano

Citylight

Knjižica s kuponi; z magnetom za postavitev na hladilnik - tako jih ne pozabimo, ko gremo v trgovino

Dodatki - majice, vhodna vratca, vrečka, degustacijski pult, označevalci cen, darilca (poličke za sadje (iz blaga oz. kartona), leseni krožnik za sadje ipd.)

Skok do Brumna

noreply@blogger.com (Primož Jakin) — Sun, 08 Nov 2009 12:14:00 +0000

O velikem zmagovalcu letošnjega bienala vidnih sporočil Fundacije Brumen sem že pisal. Na barviti razstavi v Narodni galeriji se najde še marsikaj zanimivega - časa imate do 29. novembra. Obisk vas ne bo stal niti evra.

Slovenski virusi

noreply@blogger.com (Primož Jakin) — Mon, 02 Nov 2009 11:49:00 +0000

Farmacevtski giganti nimajo monopola nad razpečevanjem virusov. Podobnih zarot se lotimo tudi Slovenci oz. naše agencije.

Občasno se tako pojavi kakšen viralni spot, bolj ali manj pobrandiran (ne, ne pristajam na besedo oznamčen), z namenom infiltracije v naše (online) komunikacijske linije do naših prijateljev in znancev. Po , recimo, kruljenju Damjana Murka in impotenci zaradi prehitre vožnje, je zdaj tu serija spotov za nove Windows7. Od šestih sta mi dva prav simpatična.

Zdaj je njihov namen že povsem jasen, na koncu je tudi napisan brand črno na belem. Oz. belo na zelenem. Po vseh pravilih viralov pa na samem začetku Windows7 niso bili nikjer omenjeni. Kaj se skriva za njimi, so takrat bolj ali manj opazili le dizajnerji, ki so prepoznali CGP branda (v tem primeru tipografijo ter zeleno ozadje).

Za spoti stoji produkcijsko-kreativna skupina Zkotzelo, v sodelovanju z agencijo Publicis. Ostale spote iz serije si lahko pogledate na spletu strani skupine Zkotzelo.

Še malo o zgodbah

noreply@blogger.com (Primož Jakin) — Sun, 01 Nov 2009 18:26:00 +0000

V prejšnji objavi sem ravno modroval na temo vrednosti (brandiranega) pripovedovanja zgodb. Tokrat pa dva podčrtaja v podkrepitev povedanega. Brez modrovanja.

Oglas za televizijski program Canal+.

Omenil sem, naj se blagovne znamke naučijo začeti pogovor z "Pred davnimi, davnimi časi..." In voila!, izložba v CityParku, trgovina La Senza - "Bedtime stories".

Zgodba o plastiki

noreply@blogger.com (Primož Jakin) — Sat, 31 Oct 2009 10:15:00 +0000

Tri dni nazaj sem za darilo dobil L-bands zapestnico. Všeč mi je, koliko zgodbe so avtorji navili okoli tako preprostega izdelka.

L-bands imajo meni zelo simpatičen product design - od same zgodbe do pakiranja. Sam izdelek je zelo preprost - iz lokalne bolnice si "sposodiš" par škatel plastičnih zapestnih trakov, jih potiskaš in oviješ okoli kosa stiroporja. Ostalo je marketing.

"From L-planet with love!" oz. iz Prage z ljubeznijo, saj za vsem skupaj stojijo Čehi. Spletna stran sicer pravi, da za vsem skupaj stojijo vesoljci. Na srečo so to očitno sami E.T.-ji ("We are in this planet to make friends!"). Vse skupaj je predstavljeno skozi tri poglavja ("Arriving to Earth", "What is L-bands" in "First humans contacted"). Na samem pakiranju še najbolj preprosto piše, kaj L-band je - "Used UFO for sale". In čeprav gre le za plastično zapestnico (ali ravno zato!), se mi zdi to lep primer dodajanja vrednosti skozi storytelling.

Pripovedovanje zgodb je in. Ker nam jih manjka. Ker ni več sedenja ob ognju in poslušanja modrecev. Ker je znanost ubila pošast iz Loch Nessa. Ker med branjem zadnjih novic o arbitražnem sporazumu ni časa za Walta Disneya. Ker je Beowulf zanič film.

In vse blagovne znamke, ki si tako želijo, da jim kupci sedimo ob nogah in poslušamo z odprtimi usti, naj se naučijo posedeti v gugalniku ob prasketajočem ognju in začeti pogovor z:"Pred davnimi, davnimi časi..."

Na njihovi spletni strani so L-bands skoraj prepoceni (6eur s poštnino vred - nizka cena je sicer dobrodošla, vendar sem mnenja, da bi se, že zaradi brandinga, morala razlikovati od cen podobne plastike na stojnicah). Večina dizajnov žal ni čisto po mojem okusu. Se pa najde kakšen zanimiv. Pri katerem seveda kot po pravilu piše SOLD OUT. Eh, čehi eni. Oziroma, Čehi eni.

B...B...

noreply@blogger.com (Primož Jakin) — Thu, 29 Oct 2009 16:00:00 +0000

...Blogorola! Enostavno kul. 5. novembra bo doživela Drugo vstajenje. In to zastonj! Čarobna beseda.

Meni zelo všečen projekt v slovenskem medijskem prostoru je bil letos ustavljen. Iz takšnih in drugačnih razlogov, ki jim je skupni imenovalec vedno denar. Po veliko spočetvenih, nosečniških in porodnih težavah, je končno tu nova Blogorola. Tokrat z drugačnim konceptom in distribucijo. Na prvi, brezplačni izvod, se hitro naroči tule.

Super naslovnice Blogorole je dolgo časa ustvarjal Natan. Tokrat sta skupaj z animatorjem Iztokom Šucem pripravila še gibajoče se slikice - promo film za novo Blogorolo.

Upam, da pridemo tudi dlje od poskusnega izvoda.

Mimogrede - čarobna beseda zastonj nas pogosto največ stane. Znastveno dokazano. Tako da - Blogorola, no funny stuff! ;)

Za trenutek naj odloži delo...

noreply@blogger.com (Primož Jakin) — Thu, 29 Oct 2009 12:26:00 +0000

Asterix praznuje 50-letnico! Čestitko mu je izrekel tudi Google, v svojem slogu seveda.

Asterix & Obelix se povsem upravičeno lahko postavita ob bok vsem velikanom svetovne literature. Prelistajte kakšen strip. Za splošno razgledanost. Tudi, če vam slikice in oblački niso ravno pri srcu.

Da stvaritev Asterixa ni bila samo sreča (če 50 letom popularnosti sploh lahko rečeš "samo sreča"), dokazuje drugi prepoznaven junak, ki mu je, kot pisec, življenje vdihnil Rene Goscinny - Lucky Luke.

ImeldaOgilvy in Luerzer's Archive

noreply@blogger.com (Primož Jakin) — Thu, 29 Oct 2009 12:16:00 +0000

Občasno kakšno slovensko delo priplava na vrh tudi v svetovnem oglaševalskem golažu. Tokrat (oz. tri tedne nazaj, pa je post žal ostal v draft verziji) je bila to agencija ImeldaOgilvy z delom "Long lasting glue", za blagovno znamko Pattex.

V oglaševalski publikaciji Luerzer's Archive je bilo delo izbrano za Print Ad of the Week, in to v svetovnem merilu. Not too shabby.

Kreativni direktor Jure Požun, tekstopisec Andrej Baša, art direktor Sašo Dornik, oblikovalec Jože Martinčič, fotograf Ciril Jazbec.

Povezava do objave v Luerzer's Archive.

Fundacija Brumen

noreply@blogger.com (Primož Jakin) — Wed, 28 Oct 2009 23:29:00 +0000

V torek so bile podeljene nagrade 4. bienala vidnih sporočil Fundacije Brumen. Kategorij je več, meni najbližja je seveda "Tiskani oglasi in oglasne kampanje."

Pozor, sledi dolg stavek (46 besed): zmagovalka te kategorije (Brumnova nagrada za najboljše delo kategorije) in sploh celega bienala (Velika Brumnova nagrada za najboljše kickass delo bienala (tujko sem dodal jaz, priznam)) je skupina ZEK Crew, z billboardom za Trnfest, festival, ljub nam vsem, z izjemo okoliških prebivalcev Kuda France Prešeren.

"WOW! Faking oskar v oblikovanju:)"
- neimenovan član ZEK Crew-ja

V isti kategoriji je posebna pohvala žirije šla delu "Borilne veščine", ki je bilo nagrajeno tudi na letošnji Magdaleni (Golden Bra for best Print). Avtorja sta Tine Lugarič in Matija Kocbek.

Ostale kategorije in Brumnove zmagovalce si lahko pogledate tule.

28. grafični bienale

noreply@blogger.com (Primož Jakin) — Tue, 27 Oct 2009 22:30:00 +0000

V nedeljo se je končal 28. grafični bienale, v organizaciji Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani. V (pred)zadnjem dnevu sem se šel malo firbca na treh lokacijah.

O letošnjem grafičnem bienalu sem že pisal. Takrat sem pokazal svoje, err, etimološke sposobnosti. Tokrat lahko pojamram še nad (svojim) nepoznavanjem vsebinskih razsežnosti letošnjega bienala - pri čemer mi sam organizator bore malo pomaga. To je praktično edina stvar, ki me je pri celotni zadevi motila - razumevanje vsebine je bolj ali manj v domeni posvečenih. Vsa dela so opremljena z zelo skopim opisom, ki večinoma bolj zatemnjuje kot razsvetljuje zadeve. Glede na relativno široko promoviranost bienala, je celoten dogodek verjetno namenjen široki javnosti. In ko se tej široki javnosti uspe spraviti skozi vrata (MGLC ima na srečo precej široka - in še bolj visoka - vrata), bi bilo edino pošteno ponuditi ji kakšen cheat-sheet o samih delih.

Obstaja dizajn, predvsem tisti v domeni oglaševanja, okoli katerega se kolikor-toliko znajdem. In obstaja dizajn, predvsem tisti v domenu umetnosti, kjer moje sposobnosti njegovega razumevanja sežejo le stopničko ali dve nad "to mi je všeč" in "to mi ni všeč." Ampak dobro - recimo da umetnost ne potrebuje zunanje interpretacije. Zato raje le slikovno - nekaj meni zanimivih del letošnjega grafičnega bienala (iz MGLC, Cankarjevega doma in Galerije Jakopič).

PS: posebna zahvala gospodičnama, ki sta me spustili na dve lokaciji kljub temu, da sem izgubil vstopnico...

Slovensko srebro na Zlatem Bobnu

noreply@blogger.com (Primož Jakin) — Sun, 11 Oct 2009 10:13:00 +0000

Letošnjega Golden Druma je konec. Slovensko čast v tekmovalnem oglaševalskem delu je reševala agencija Saatchi&Saatchi z osvojenim srebrnim bobnom.

Nagrado je dobila njihova akcija Toyota Greeting Card, v kategoriji outdoor/automotive.

Gre za nalepko z napisom SREČNO, ki jo vozniki Toyot (in drugih avtomobilov, seveda) prilepijo na zgornjo zavorno luč. Ob vsakem zaviranju tako voznikom za seboj zaželimo srečno...zaviranje? Mogoče tudi, predvsem pa Novo leto, saj je akcija potekala v prazničnem decembru 2008.

Pod kampanjo so podpisani kreativni direktor Matej Kodrič, art direktor in designer Aleksandar Jordačević ter tekstopisci Tine Ačimovič, Irena Marčetič in Matej Kodrič.

Vir inspiracije...

noreply@blogger.com (Primož Jakin) — Sun, 11 Oct 2009 09:53:00 +0000

...ali hommage Bobu Dylanu? Lunin TV spot za Si.mobil SIMPL paket.

Meni je predvsem všeč, da ima Saša Hes v spotu Led Zeppelin majico. Anyone with a LedZep shirt is ok in my book. Avtorje spota si lahko pogledate na Luninem YouTube kanalu, za katerega se mi zdi strašno fino, da ga imajo in redno osvežujejo.

Neslavne (kreativne) barabe

noreply@blogger.com (Primož Jakin) — Mon, 07 Sep 2009 11:47:00 +0000

Agencijski kreativci s(m)o seveda zlobni ljudje brez predsodkov, zato občasno nastane tudi kakšen oglas, ki je enostavno - kdo bi si mislil! - zloben in brez predsodkov.

Nerodno je le, da se takšne stvaritve širši javnosti običajno ne zdijo tako zabavne, kot samim avtorjem. Večinoma to niti ni problem, saj takšna dela ostanejo skrita v kreativnih oddelkih in internih šalah. Občasno pa skozi agencijska vrteča se vrata tudi kaj uide...

Tako kot recimo v primeru agencije DDB Sao Paulo (ene od trenutnih top kreativnih agencij) in njihovega oglasa za WWF z naslovom "9/11". Ti dve številki v kombinaciji z oglaševanjem že sami po sebi prižgeta rdečo lučko z napisom "You don't wanna go there." Brazilci so jo očitno spregledali, poleg tega pa jih je gnala še sla po slavi in lahkih ženskah, ki (bojda) pridejo z zmago na festivalih - tako so delo prijavili na The One Show (kjer je dobil eno od nagrad) in tudi na Cannes. Zaradi vsebine oglasa je sledil cel požar...

... v katerem je prišlo na dan, da oglasa naročnik sploh ni potrdil; da je bil objavljen le enkrat (in je bil zato lahko prijavljen na festivale - taktika, ki žal ni neznana večini, tudi naših, agencij - o tem enkrat drugič); da so vodilni DDBjevi možje enostavno lagali o njem in tako naprej (celotno zgodbo ima AdAge tule in tule).

Lagal bi, če bi rekel, da mi zadeva ni všeč - sem pač zloben in brez predsodkov. Istočasno pa mi je popolnoma jasno, da takšen oglas ni primeren za javnost. Žalitev občinstva redko prinese željene rezultate. Ena od prvih lekcij oglaševalske kreative, ki sem se jih naučil (hvala Martin Mol) je bila "Tell me I'm pretty without saying he's ugly". Ali z drugimi besedami - tsunami ni grozen zato, ker je še hujši od 9/11...

(nagrajeni print oglas - klikni za večjo sliko)

(video oglas, za katerega so sprva zanikali, da so ga naredili)

Grafični bienale je tu!

noreply@blogger.com (Primož Jakin) — Sun, 06 Sep 2009 17:15:00 +0000

V petek, 4.9., se je začel 28. Grafični bienale v organizaciji Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC) v ljubljanskem Tivoliju.

Od letošnjega bienala sem se nekaj naučil še preden se je sploh začel - izvedel sem namreč, da se bienalu reče bienale zato, ker se pojavi na dve leti. Ne na eno, ne na tri - na dve. Do tistega prelomnega trenutka sem si pač (skoraj) razlagal, da je bienale beseda kar tako...brez pomena in lepega zvena. Word painting, recimo.

To tudi razloži, zakaj se ne spomnim lanskega bienala. Eh. Don't I feel silly.

Kakorkoli, letošnji bienale je tu, trajal bo do 25.10., poteka na več lokacijah v Ljubljani, program je tule. Pojdite ga pogledat, drugo leto ga ne bo. To zdaj vem;)

PS: da ne boste rekli, da sem si word painting kratkomalo izmislil, sta tu dva znana primera...

Aj is hepi...

noreply@blogger.com (Primož Jakin) — Sun, 06 Sep 2009 16:13:00 +0000

...da vsake toliko vidim kakšen zabaven slovenski TV oglas. Kakršen je recimo za SiOL Trio.

Slovenska produkcija TV oglasov je bolj ali manj na tleh. Ni velikih oglaševalcev, ni denarja, ni velikih produkcij. Še tisto, kar se posname, potem vzame recesija in stvar vidimo praktično le na SOFu (a ne, Triglav DZU?). Tako nam ostanejo le mobilni operaterji, kakšen trgovec in Ljubljanske mlekarne. Takole čez prst. No, in seveda tista genialna stvaritev s "tarot prerokovanjem preko SMS", ki se skregano z vsako (10 let staro) oglaševalsko logiko vrti v (skoraj) prime time-u.

Recesiji navkljub pa nas trenutno zabava meni zelo všečen Pristopov oglas za SiOL Trio. Čeprav je uporaba zvezdnikov lahko dvorezen meč (spomnimo se recimo Edvarda Kokšarova, ki nam prodaja okna...), Siddhartovci po zaslugi enostavno kul scenarija izpadejo džeki. Z njimi pa še MGL-ovec Domen Valič, ki prav tako poskrbi za zabaven presežek. Super. Še posebno za zagovornike "entertainment value"-ja oglaševanja.

Mudeeel!

PS: Siddharta bi bili totalno kul boy band...

Edvin Dobrilovič: Kolaži v embalaži

noreply@blogger.com (Primož Jakin) — Sun, 30 Aug 2009 13:29:00 +0000

V nekakšni zadnji sobi blejske galerije Deva Puri je bila na pol skrita še razstava Edvina Dobriloviča. Na Bled nas je sicer privlekel Dali, ampak do tiste zadnje sobe je bil le korak...

Na mizi je ležal list s kratkim opisom razstave. Žal sem vse pozabil.
Taisti list sem tudi slikal. Žal sem uspešno podosvetlil zadevo.
O razstavi sem pobaral strica Googla. Žal ne ve ničesar.

Vem le, da gre za serijo kolažev iz materiala, ki ga je Edvin Dobrilovič pobiral s tal na poti iz Metelkove ne-vem-kam. Zadeva pravzaprav ni slaba, bebavosti zgornjega opisa navkljub. Vse skupaj sicer ob razstavi Dalija izpade trivialno - pa vendar lahko z malo truda v kolažih najdemo kritiko religije, družbe, komercializacije spiritualnosti ali česarkolipačžehočete. Če nič drugega, vsaj niso dolgočasni. Kar je v času hiperprodukcije brezveznosti vsaj majhen dosežek.

Edit: iz galerije Deva so mi prijazno poslali tudi tudi uradni opis razstave (tisti, ki sem ga tako uspešno zanič fotkal in iskal na spletu)

"Mali zabavni kolaži v črnih škatlicah kot na televizijskih ekranih. Reklame, etikete in embalaže različnih izdelkov, podobice, vse pisano, vabljivo, veselo. Smeti. Edvin Dobrilovič je večino gradiva za svoje kolaže pobral po tleh ljubljanskih ulic na svoji poti od Metelkove, kjer ima atelje, do doma. Svetovi, ki jih na igriv način sestavlja v nove celote, so pravzaprav naše vizualno okolje; vsak produkt, ki ga kupimo, je s svojo embalažo likovno sporočilo, ki mu sicer ne posvečamo pozornosti, a nam morda bolj kot vsaka visoka umetnost naseljuje poglede in se nam poseda v nezavedni estetski spomin. Estetika, odrinjena na sam rob našega opažanja, ki konča svoje pisano življenje v koših za smeti ali pač na tleh. Na drugi strani verske podobice s svojo sicer drugačno, a na podoben način pocukrano estetiko.

Mali kolažki, ki večinoma z enim samim rezom duhovito združujejo raznorodne likovne svetove različnih izvorov, gradijo intimne zgodbe malih ne-umetnin, podob, ki so svoje »obraze« podarile različnim produktom in se razosebile ter tako postale produkt sam. V igrivem umetniškem pristopu Edvina Dobriloviča, ki je v njih opazil predvsem likovne prvine in jih združil v nove, smešne, bizarne in domiselne likovne celote, pa zaživijo v novih zgodbah srečevanja: ne le v nakupovalni vrečki se zdaj lahko skupaj pokažeta Martin Krpan z embalaže za sol in kuharček z vrečice za vanilijev sladkor. Sveti Dominik Savio lahko svoje zamaknjenje doživi ob dišavah mehčalca v omari. V kiču, ki nas obdaja, živijo likovne forme vse umetnostne preteklosti, vsi likovni prijemi so tu: banalizirani a ne manj prepričljivo delujoči. Ko stopijo skupaj, jih šele lahko zagledamo. Igrivo. Smešno. Prijazno do podob (ki komaj čakajo, da se družijo) in gledalca."

Dan Ariely: Predictably Irrational

noreply@blogger.com (Primož Jakin) — Sun, 30 Aug 2009 11:44:00 +0000

S podnaslovom "The hidden forces that shape our decisions." Knjiga o človeškem obnašanju. Odločitvah. Percepciji. In še marsičem. Iz vidika popularne znanosti.

Dan Ariely je obseden z eksperimenti. Empirično preverjanje hipotez imajo akademiki pač v krvi. Na srečo je Dan profesor na področju obnašanja potrošnikov, kar pomeni, da so njegovi poskusni zajčki vedno ljudje in socialne situacije. Preden si začnete predstavljati možake v belih haljah s pipetami in erlenmajericami v rokah - Ariely in ekipa uporabljajo malo drugačna sredstva: pivo, elektrošoke, čokolado, pornografijo, denar, Snickers, slušalke...

Rezultat je zabavna serija poskusov, ki nakazujejo, da se ljudje obnašamo siloma čudno, nekonsistentno in neracionalno. Kaj so preverjali? Recimo:
- kako informacije vplivajo na okus piva
- ali aspirin za 50 centov deluje bolje kot enak(!) aspirin za 1 peni
- kdaj smo nepošteni, zakaj smo nepošteni in kako lahko to popravimo
- zakaj je "Zastonj!" pogosto najdražje in zakaj tako zelo padamo na "Zastonj!"
- ali so naše odločitve drugačne, ko smo seksualno vzburjeni
- zakaj ljudje redkokdaj izkoristimo možnost vrnitve TopShop izdelka v 15 dneh...

...in kup podobnih vprašanj. Morda se hipoteze in poskusi na prvi pogled zdijo trivialni. Daleč od tega. Nakazujejo namreč vzorec obnašanja - neracionalnost nam je ljudem precej bližje od racionalnosti. Ariely je ravno zaradi tega zagovornik behavioristične ekonomske teorije, ki kot osnovne predpostavke ne postavlja "homo economicusa" oz. racionalnega potrošnika. And let's face it - vsem, ki smo študirali ekonomijo, se nam je ta predpostavka vedno zdela precej čudna fikcija. Kljub temu, da je na njej zgrajena celotna sodobna ekonomska teorija.

Knjiga, po kateri imate ljudi (še) malo raje kot prej. Konec koncev, "saj ne vedo kaj delajo!" ;)

1) Povzetek knjige in mnenja uporabnikov na Amazonu. In ne verjemite "self-help" klasifikaciji v Amazonovih kategorijah.

2) Dan Ariely je imel tudi predavanje na TEDu, kjer razloži del idej, ki so v knjigi.

Dan Ariely: Are we in control of our decisions?

RSSurfam in klikam

noreply@blogger.com (Primož Jakin) — Wed, 26 Aug 2009 17:05:00 +0000

Seznam večine blogov in strani, ki jih trenutno (relativno redno) spremljam. Seznam je seveda v večnem spreminjanju. Se bom potrudil, da bo v kratkem bolj pregleden in informativen. Hvaležen bom tudi za priporočilo kakšnega uporabnega URLja.

Hiperprodukcija informacij včasih boli. Takrat mi ni nerodno pritisniti na "Mark all as read."

Moj GoogleReader trenutno kaže tole (s klikom na "View all" vam prikaže skupno vsebino RSS feedov pod to oznako):

Razstava: Salvador Dali na Bledu

noreply@blogger.com (Primož Jakin) — Sun, 23 Aug 2009 08:59:00 +0000

Galerija Deva Puri v Pristavi Bled ima razstavo 200 del Salvadorja Dalija. Gre za dve seriji - skice in ilustracije Dantejeve Božanske komedije ter študije oz. ilustracije Biblije.

Ko smo že pri Daliju - na YouTube je dostopen kratki (7 min) film, plod sodelovanja med Dalijem in Waltom Disneyem! Če vas zanima kako izgleda animiran Dali, may I present - Destino!

PS: verjetno bo v kratkem tudi izginil iz YouTuba, ko ga najdejo Disneyevi copyright eksperti...

Malcolm Gladwell v Nedelu

noreply@blogger.com (Primož Jakin) — Sun, 23 Aug 2009 08:34:00 +0000

Danes je v Nedelu članek o Malcolmu Gladwellu, z naslovom "Kako, kje vznikne dobra ideja? V knjižnici!". Če je kdo fan...

(slika zato, ker je Delov portal ena velika neumnost na katero je blazno težko linkat - lahko pa greste v Arhiv, poiščete Nedelo (23.8.09) in članek z naslovom "Kako, kje vznikne dobra idej? V knjižnici!"; priporočam PDF prikaz, ker je za razliko od HTMLja berljiv - še ena cvetka Delovega portala)