V okviru Svetovnega tedna podjetništva (16.-22.11.2009), vas vabimo na inovativno reševanje izziva, ki povezuje inovativnost in denar.

Dobrih idej je vedno dovolj. Potrebujemo pa način, ki dobre ideje pripelje do realizacije in to takšne, ki prinaša korist podjetju ali drugi organizaciji. Inovacije, ki prinašajo denar, pa so dobrodošle tudi v kriznih časih. Takrat še posebej.

Odgovore bomo iskali z metodo Projekt wiki, ki povezuje moderirano srečanje na način odprtega prostora* in wiki spletno sodelovalno okolje**. V odprtem prostoru bomo začeli zelo široko in osvetlili izziv ter se začeli fokusirati in iskati konkretne rešitve. Vsak dogodek v živo pa se konča, a wiki sodelovalno okolje omogoča enostavno nadaljevanje in poglabljanje tudi po končanem dogodku v živo.

Udeležba na dogodku prinaša dvojno vrednost: nekaj konkretnih odgovorov na vprašanje, kako inovacije spreminjati v denar in kako to počno drugi ter predstavitev konkretne metode za sodelovalno reševanje kompleksnih izzivov.

Dogodek bo potekal 18. novembra 2009 od 12.00 do 15.00 v učilnici 4 v Glotti Novi, Poljanska 95, Ljubljana

Dogodek je brezplačen!

Vodita:
Aleš Čerin, Edusatis d.o.o.
Danilo Kozoderc, Vizor s.p.

Prijave:
info@vizor.si
02 601 51 51

* Odprti prostor je učinkovita, participativna moderacijska metoda za vodenje srečanj velike skupine ljudi, ki imajo skupen izziv. Imenujemo jo tudi “energija dobrega odmora za kavo”. Več

** Tehnično je wiki internetna platforma, ki omogoča ENOSTAVNO urejanje in povezovanje internetnih strani. Wiki je tudi način dela v podjetju in je kultura sodelovanja in soustvarjanja. Več

Najprej bi se rad zahvalil Fakulteti za informacijske študije (dr. Matej Mertik), ki me je povabila za vodenje delavnice Enterprise 2.0 – Practical use of Collaborative tools in Enterprise na prvi konferenci ISIT 09 (Information Society and Information Technologies).

Delavnica je privabila okoli 40 ljudi, ki jih je aplikacija Web 2.0 orodij (wiki, sodelovalni miselni vzorci, blog, mikroblog – Twitter, Yammer) v okolju podjetja zelo zanimala. Tudi v Sloveniji je opaziti, sicer še bolj sramežljivo in z veliko skepso, pa vendar, vedno večje zanimanje za področje uporabe socialnih orodij 2.0 tudi v okolju podjetij. Čakamo na pogumne in drzne, ki so pripravljeni tvegati, se izpostaviti in oditi v neznano.

Na delavnici, ki je bila mednarodna in je potekala v angleškem jeziku, je s svojimi pogledi na uporabo in aplikabilnost socialnih orodij v ZDA, odlično prispeval dr. Kevin C. Desouza iz univerze v Washingtonu.

Izjemno zanimivo mi je bilo kot farmacevtu, ki se praktično ne spozna na IT (imam svojega ITjevca), predavati ITjevcem o aplikaciji IT orodij v podjetja. Sam pravim, da se sploh ne ukvarjam z ITjem, pač pa s procesi v podjetjih in še bolj natančno – z ljudmi.

Neverjetno koliko slabih – pomeni dolgočasnih, nezanimivih, nepredstavljivo podrobnih, tudi nečitljivih, pretirano napolnjenih z efekti, … – Power Point predstavitev sem videl. Nekatere te res lahko kar uničijo. Veliko pa je tudi takih, ki uničijo še tako dobrega predavatelja.

Tale, ki govori o PowerPoint predstavitvah je pa odlična. Z veseljem jo delim z vami. Hvala avtorju Alexeju Kapterevu za delitev na Slide Share.

Nikola Tesla bi bil verjetno slab šef razvoja v kakšnem elektru velikanu in še slabši za vzpodbujanje inovativnosti. Seveda pa je bil odličen, celo genialni izumitelj, ki so se mu rešitve kot filmi odvijale v glavi. Vsako podjetje bi bilo prezadovoljno s takšnim genijem v svojih vrstah. A takšni genialci so redki in za veliko korporacijo je samo en tak genialec premalo.

V inovativnem podjetju morajo biti vsi zaposleni inovativni. Vsi morajo biti odprti za problem in izzive in usmerjeni v iskanje rešitev. Prostor inovativnosti mora biti široko odprt za vse sodelavce in tudi za njihovo medsebojno sodelovanje. Za tistega, ki v podjetju odpira prostor inovativnosti in ga ponekod imenujejo tudi vrtnar inovacij, sploh ni potrebno, da je izumitelj. Morda je celo boljše, da ni. Tudi za vrtnarja ni potrebno, da je biolog ali genetik. Samo plevel mora puliti, presajati in početi še, kaj, da lahko rastline dobro rasejo. V vrtu nam ne pomaga kaj dosti ena velikanska solata; nekaj šteje greda solate.

Precej boljši šef razvoja ali celo vrtnar inovacij bi bil Edison. On se je zavedal, da je genij 1 % navdiha in 99 % znoja in je v kasnejših letih tudi vodil in vzpodbujal precej veliko skupino razvojnikov, ki so kot po tekočem traku razvijali nov produkte. Izkušnja izumitelja je lahko dobrodošla za vzpodbujanje inovativnosti v nekem okolju.

Vzpodbujevalec oziroma vrtnar inovacij pa se mora zavedati da:

• imajo nekateri ljudje nizko samozavest in ne verjamejo svoji ideji; takšni ideji mora vrtnar pomagati, da zraste,
• nekateri potenciali se lahko izrazijo le v sodelovanju različnih strokovnjakov; vrtnar mora odpirati prostor sodelovanja,
• nekatere idej so toliko nove in drugačne, da na prvi pogled izgledajo čudne in neumne; vrtnar mora preprečiti, da bi takšne idej zadušili,
• skupina lahko idejo pripelje do odličnega prototipa, nima pa znanj in volje na poti do trga, kjer zopet lahko in mora priskočiti vrtnar inovacij.

Na poti do trga se je ustavilo tudi velikim izumiteljem kot je bil Tesla. V odličnem inovacijskem okolju bi precej verjetno tudi Tesla ustvaril še več in to spravil tudi v življenje. Za podjetniški uspeh pa šteje samo to.

Danilo Kozoderc

Akademija inovativnosti, ki jo organizira s skupino izjemnih predavateljev-praktikov prijatelj in sodelavec Danilo Kozoderc, prinaša prav to kar potrebujejo voditelji inovativnosti v podjetjih. Deset 4-urnih predavanj/delavnic s praktičnimi primeri iz prakse.

Kaj pomeni R? Kako se ga izboljša? Kaj pa kapacitivni faktor k’? Asimetrija vrha: kako se jo izračuna? Kako izboljašti učinkovitost ločitve pri HPLC? Nekaj vprašanj na katera lahko dobite odgovore na odlični zastonjski predstavitvi Kromatografskih parametrov na  CHROMacademy.

Obiščite stran in se malo poigrajte. Tako s premislekom, skupaj s sodelavci. Ali pa pripravite predavanje svojim kolegom v laboratoriju. Ja veliko je možnosti za učenje. Samo treba si je vzeti čas, kajne?

Odličen servis za začetnike in tudi tiste, ki že nakaj časa delate na HPLC – tekočinski kromatografiji visoke ločljivosti. Lepo, pregledno, grafično prikazano. Bomo tudi mi uporabili na seminarju HPLC: Praktičen pristop (HPLC seminar za začetnike), ki ga pripravljamo skupaj z Instrumentalijo in LabTimom 20. oktobra 2009.

Veliko takih servisov je na internetu. Delimo si jih. Tudi na tem blogu. Če imate kakšen dober predlog, ki bi ga radi delili z nami, ga kar pošljite na info@edusatis.si ali pa napišite v komentar.

Slika: CHROMacademy

The Column (kolona) je elektronska revija o kromatografskih analitskih tehnikah. Revija je brezplačno dostopna na internetu in prinaša kar nekaj zanimivih člankov. Sam jo redno spremljam. Seveda je tudi nekaj reklam, ki jih preprosto odmislite ali pa jih uporabite :)

Junijska številka prinaša zanimiv pogled na Kvalifikacijo analitske opreme, ki v USP (United States Pharmacopoeia) <1058> prinaša nekaj dobrih in jasnih usmeritev za delo s kompleksnimi analitskimi inštrumenti, za bolj preproste laboratorijske inštrumente pa ne, še posebej če so del bolj kompleksnega sistema – primer hladilne omare za stabilnostne vzorce v farmacevtski industriji.

Internetna revija Kolona je tudi tehnično zelo spretno narejena in se po ekranu “lista” kot prava revija. Tako podjetju ni treba pošiljati papirnatih revij po svetu, kar je izjemno drago, prinaša pa ekološko bolj sprejemljivo možnost. Seveda kolono lahko tudi naročite, jo natisnete, kar pa ne priporočam – ekologija, ker imate arhiv revij na razpolago.

Lepo vas pozdravljam in vam želim veliko strokovnih užitkov ob “listanju” po ekranu.

Tole sem prebral na InformationWeek Government Blog v članku “Culture, Not Tech, Is Barrier To Enterprise 2.0“ : “Enterprise 2.0 tools are becoming more popular in government agencies as they face increased pressure to do more with less — work more efficiently and cut costs in a tight economy. Enterprise 2.0, which relies on tools that are open source or inexpensive, can help expedite those goals.”

Ne morem se bolj strinjati. Vladne agencije v ZDA, se tudi soočajo s krizo in morajo narediti več z manj sredstvi, zato bolj intenzivno vpeljujejo sodelovalna orodja Podjetja 2.0 (wiki, mikrobloganje, blogi, socialne mreže, …) v svoje delo. Enako bi lahko gotovo rekli tudi za podjetja v ZDA. V krizi se lotevajo inovativnih sodelovalnih rešitev.

Kriza pri nas pa očitno še ni dovolj velika. Odpuščanja delavcev se sicer vrstijo in zmanjševanje stroškov je na dnevnem redu. Vse to nas pa ne spodbudi k razmišljanju o iskanju priložnosti in rešitev v sodelovanju. Zdi se, da gre pri nas vse “na prvo žogo” - zmanjševanje stroškov, ni pa še iskanja inovativnih rešitev. Seveda si ne delam utvar, da bodo podjetja, ki so do “grla v vodi”, sedaj nenadoma strašno inovativna (četudi jim ne bi škodoval razmislek o inovativnih rešitvah). Več bi pričakoval od podjetij, ki jim gre še dobro – tudi taka so.

Ni pa za obupati. Glede na to, da se že nekaj časa ukvarjamo z vpeljevanjem wikija v poslovanje podjetja, pa je vseeno opaziti nekatere premike. Več je zanimanja v malih in srednjih podjetjih, četudi je to zanimanje  tipajoče, s strahom pred novim in ne dovolj pogumno (po moji oceni seveda!). Vendar, ko bo in če bo (upam, seveda da ne!) kriza zajela tudi sedaj uspešna podjetja, bo tudi za ta prepozno.

Torej: tehnologija je tu, je večinoma poceni, manjka nam poguma, da premagamo strah pred novim in manjka nam kulture sodelovanja v podjetju. Dobra novica pa je: se premika!

Foto: Ilker, SXC

Formula acetonitrila 3D Vir: Wikipedia

HPLC acetonitrila manjka v svetu, menda zaradi orkanov v ZDA in tudi zaradi olimpijskih iger v Pekingu, ko so Kitajci želeli očistiti Peking smoga in ustvalili nekaj tovarn. Poleg tega je acetonitril bolj kot ne stranski produkt pri proizvodnji nekaterih polimerov, ki se uporabljajo v avtomobilski industriji. Kakšne so razmere v avtomobilski industriji pa vemo. Kriza z acetonitrilom, se je sicer nekoliko umirila, vendar naj bi se po nekaterih napovedih potegnila še v 3. četrtletje 2009.

Regulirani laboratoriji še posebej v farmacevtski industriji imajo težave, ker še posebej težko spreminjajo metode in zamenjujejo acetonitril z metanolom. To pomeni kar nekaj laboratorijskega  in tudi papirnatega dela. Kaj sedaj?

1. Zamenjati acetonitril z metanolom: mobilna faza + topilo za pripravo vzorca

To večinoma je mogoče, vendar ne vedno zaradi visokih pritiskov, ki jih mešanica metanol/voda v primerjavi z mešanico acetonitril/voda povzroča  na HPLC sistemu. Včasih tudi sprememba vpliva tudi na ločitev komponent. Poleg tega je potrebna kompletna validacija v tem primeru “nove” metode.

2. Zamenjati acetonitril z metanolom samo za pripravo vzorca in standarda*

V tem primeru ostane acetonitril za pripravo mobilne faze (relativno majhna poraba v primerjavi s pripravo vzorca). Mobilna faza ostane enaka, tako, da vpliva na ločitev komponent v kromatografskem sistemu ni, kar je odlično in po moje ni potrebna celotna validacija metode, pač pa je potrebno ponovno preveriti točnost metode.

3. Zmanjšanje porabe acetonitirla z UPLC sistemi, ki porabijo veliko manj mobilne faze*

Zanimiva, a precej draga varianta, ki pa na dolgi rok tudi omogoča hitrejše ločitve, prihranek časa in denarja. Dolgoročno dobra rešitev. Tudi ekološka.

* Možnost 2 in 3, prideta v poštev samo če se acetonitril še dobi ali ga imate nazalogi.

Kaj se pa iz te zgodbe lahko naučimo za naprej?

Da je dobro ob razvoju metode imeti “na zalogi” še alternativno metodo z drugim topilom, ki se jo seveda tudi zvalidira. Torej bolj skrben razvoj analitskih metod, ki pa bo kasneje odtehtal ponoven razvoj metode in validacijo v izrednih razmerah.

Na konferenci Podjetje 2.0 – novi izzivi sodelovanja v podjetjih, 21. aprila v Ljubljani sem razmišljal kako praktično vpeljati sodelovalna orodja v podjetje. Osredotočil sem se predvsem na wiki in sodelovalne miselne vzorce.  

Tehnična vpeljava sodelovalnih orodij niti ni problem, še manj izziv. Pravi izziv je v vodilnih, v kulturi podjetja, ki ne dopušča inovativne ustvarjalnosti in nas včasih spreminja v robotizirane mehanske dele, taki imenovane “resurse”. Kot da je glava, naša motivacija, naše sposobnosti presoje, … nepomembno.

V teh kriznih časih bodo po moji presoji preživela samo podjetja, ki bodo vključila celega človeka, ki bodo znala vpeti ljudi v sodelovanje. To pa je velik izziv.
Kako praktično vpeljati sodelovalna orodja v podjetja

Proizvajalci analitske opreme, ki se jo uporablja tudi za analizo sledov strupov v hrani (HPLC - tekočinska kromatografija visoke ločljivosti in UPLC – tekočinska kromatografija ultravisoke ločljivosti), se bo v naslednjih letih kljub gospodarski krizi dobro prodajala. Letni porast prodaje bo okoli 5,4 %. Zanimivo kajne?

In ZAKAJ se bo prodalo več HPLC in UPLC sistemov? Več na mojem osebnem blogu PREPROSTOST.

Posledično bo potrebnih tudi več laboratorijev, več HPLC analitikov, več HPLC seminarjev. Mimogrede, v Ljubljani se odpira nov sodoben regionalni razvojni laboratorij Chemilab, s katerim sodelujemo pri postavitvi sistema kakovosti. Iščejo analitike, ki imajo izkušnje na HPLC.

Aleš Čerin